Cankarjev dom Ljubljana in Slovensko društvo likovnih kritikov
Razstava:
Likovni kritiki izbirajo
marec 2016
Izbor in besedilo: Vesna Teržan
Avtorica fotografije: Arven Šakti Kralj Szomi
Delo: Čudežna dežela
Fotografija je v svojem bistvu svobodna oblika, na neki način razširjen pogled in zato za nadarjene zanesljiv medij izražanja in ustvarjanja. Izziva vse tiste svobodnega duha, ki premikajo meje in kršijo konvencije.
Ob pogledu na prve skice novega cikla fotografij Arven Šakti je v glavi zašumelo, sprožil se je plaz asociacij in predlogi za rešitve so se kar vrstili, Arven Šakti pa je mrzlično pripovedovala zgodbo, na kateri cikel temelji. Smeh, krohot; ja, katera od obeh bo sedaj pisala besedilo in katera bo iz skic ustvarila tisto eno in edino fotografijo, ki bo na steni Cankarjevega doma predstavljala ves cikel? Težka naloga, saj so vse skice prave, četudi variacije na temo, pa vendar v sebi nosijo bistvene kompozicijske in pomenske razlike. In ko tako skupaj rastejo zamisli, se utegnejo vloge in naloge premešati; a pri naju le za nekaj minut – že sva skočili vsaka v svoj ristanc in skok za skokom nazaj v otroštvo, vse do Čudežne dežele iskat Alico.
Carrollova Alica ni klasična pravljica, v osnovni strukturi je montaža logičnih rebusov in simbolov, ki so dobili interpretacijo tudi v psihoanalizi. Na primer, slikovit vrt kot prostor izkušnje in realizacije želja, kjer Alica lahko izživi svojo domišljijo, goba kot falični simbol in vse skupaj kot prispodoba obdobja odraščanja dekletca, njenih želja, travm in frustracij; tudi takrat, ko se čudi, a ne razume telesnih sprememb, ko se deklica spreminja v žensko in jo prežemajo nova pričakovanja, nove želje, strahovi, skrbi … V sanjah odraslih se želje in travme iz otroštva vedno znova ponavljajo, se prepletajo in kažejo v popačeni obliki. Naložene so v nezavednem, kjer ni pozabe, tam nič ne izgine, vse se zapisuje, ostaja in vztraja; v plasti nezavednega čas ne obstaja, tam ni zgodovine v obliki logično razvrščenih dogodkov in dejstev. Vse je nakopičeno drugo čez drugo in cenzura ega je tista, ki vse popači, premesti, potlači. V sanjah nikoli ni nič na pravem mestu in vedno pokuka ven tisto, kar naj bi ostalo skrito, tisto najbolj osebno in hkrati najbolj tuje, blizu in neskončno daleč.
Arven Šakti je svojo Alico našla in razgrnila v zamahu fotografske kompozicije, ki odpira vrata nizu interpretacij. Zabrisani, zastrti sledovi lebdečih deklic. Kot da bodo pravkar zdrsnile skozi zajčjo luknjo v svet ogledal, ugank, simbolov, rebusov … in črnina, ki govori o tesnobi, samoti, izgubi in izgubljanju, o sanjah, ki lebdijo med tukaj in tam. Nezavedno sprašuje, a ne ponudi jasnih odgovorov, Arven Šakti jih vztrajno išče. Išče jih tudi v orisovanju časa prehoda iz otroštva v svet odraslih, časa, ko deklica zapušča svet domišljije in se poskuša spoprijeti s stvarnostjo; časa socializacije, ko zapusti domače gnezdo in z aktom iniciacije (izobraževalne ustanove) vstopa v družbo.
Arven Šakti je do nedavnega ustvarjala tihožitja. Delala je v studiu, inscenirala prizore, režirala kompozicije (tudi z montažo in kolaži), premišljeno postavljala predmete in
figure v prostor, da bi lahko pripovedovala zgodbe in hkrati gledalcu omogočila lastno interpretacijo. Pa četudi se na prvi pogled zdi, da gledamo slike iz družinskega albuma, fotografije, ki kažejo predmete posebnega pomena in pomenljive portrete, jih pušča odprte, tako da se lahko vsak vpiše vanje s svojo zgodbo, občutkom in pogledom. Že v prejšnjem ciklu Nepisane zgodbe je predmete in objekte postavila v dialog s figuro in tako vpletla “žive artefakte“, svoji hčerki. Tokrat so deklice osrednji motiv. Vkomponirane v mizansceno Čudežne dežele, v nedoločljiv prostor lebdečega spomina, odpirajo nov cikel fotografskih razmišljanj in zgodb.
(lektura Nada Colnar)
CV
Arven Šakti Kralj Szomi, fotografinja in prevajalka, se je po študiju umetnosti in teorije na Goldsmiths College v Londonu odločila za podiplomski študij fotografije in videa na ALUO. Magistrirala je iz fotografije pri Milanu Pajku in iz videa pri Sreču Draganu. Sedaj pripravlja doktorat. V slovenski javnosti je prisotna na različnih področjih, poznamo jo tudi kot odlično prevajalko v angleški jezik. V nedavnem obdobju, v obdobju intenzivnega študija in razmišljanja o fotografiji, je že predstavila svoje zadnje izsledke in večplastne podobe na nekaj razstavah po Sloveniji (Nepisane zgodbe, V drhteči luči, Nature morte, Šelest in tišina, Tanka črta…), vključno s pregledno razstavo na Gradu Podsreda julija–avgusta 2014. Od leta 1998 do danes se je predstavila na vrsti uglednih samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini.
www.arven.org / www.arven.si
CV
Vesna Teržan
Umetnostna zgodovinarka, kritičarka in kustodinja, publicistka; piše o arhitekturi, oblikovanju, stripu, fotografiji, kulturni dediščini, likovni umetnosti … in družbi.
PODPIS K SLIKI NA LETAKU
Arven Šakti Kralj Szomi, Čudežna dežela
2016, digitalna fotografija, osnutek iz ciklusa del
PODPIS K FOTOGRAFIJI NA ZIDU
Arven Šakti Kralj Szomi, Čudežna dežela
2016, digitalni print
