Čustveni vampirji

»Vseh osebnostnih motenj je v populaciji med 8 in 12,5 odstotka, kar je dovolj, da se mora vsakdo med nami, ki se ne odloči živeti kot puščavnik, o njih vsaj malo poučiti – iz golega nagona po preživetju,« meni specialna psihiatrinja na Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo Psihiatrične klinike Ljubljana, dr. Mojca Zvezdana Dernovšek. Če skrbite za svoje zdravje – tako duševno kot telesno, opozarja, druženje s čustvenimi vampirji sodi v nezdrav življenjski slog.

Vampir je mitološko bitje, ki se prehranjuje z življenjsko silo živih bitij, v slovarju pa zanj najdemo tudi slabšalno definicijo: brezobziren, neusmiljen izkoriščevalec. Prav metafora vampirja pokaže na ključne značilnosti ljudi z osebnostnimi motnjami. »Izraz čustveni vampirji je leta 2001 kot prvi uporabil ameriški psiholog Albert J. Bernstein v svoji knjigi Čustveni vampirji, ki je izšla tudi v slovenskem prevodu. Poglobljene teoretične razprave in raziskave ne sežejo do laične javnosti, zato si je Bernstein zanjo izposodil metaforo iz pravljičnega sveta vampirjev, ki pijejo kri in druge v odnosu popolnoma izčrpajo, tako čustveno in telesno kot tudi finančno,« pojasnjuje dr. Dernovšek.

Ali bo po moje – ali pa pojdi
»Za ljudi z osebnostnimi motnjami je najbolj značilno, da so pri njih nekatere lastnosti znatno bolj poudarjene, kot bi v dani kulturi pričakovali. Vzorci njihovega mišljenja, čustvovanja in vedenja so neprožni, trdovratno zasidrani, ne spremenijo pa jih niti takrat, ko imajo zaradi njih težave. Vso svojo energijo usmerijo v spreminjanje okolice – seveda pa jim to ne uspe vedno, in takrat energijo preusmerijo v prelaganje krivde in odgovornosti na okolico, usodo ali neustrezne okoliščine. Skratka, iz slabih izkušenj se ne naučijo ničesar. Taki ljudje so v središču svojega malega sveta. Zanje velja: ali bo po moje – ali pa pojdi,« pojasnjuje psihiatrinja. Pogled čustvenih izsiljevalcev na svet je drugačen kot pri ostalih ljudeh.

Vrste zajedavskih vampirjev

Psihiatri razlikujejo med tremi glavnimi osebnostnimi motnjami. To so ekscentrične, dramatične in anksiozne.

Med ekscentrične motnje spadajo paranoidna (opreznost, sumničavost, iskanje skritih motivov), shizoidna (samozadostnost, izolacija, čustvena hladnost, apatija, fantazijski svet), shizotipska (ne menijo se za nikogar, nenavadno vedenje in razmišljanje).

Med dramatične motnje spadajo: antisocialna (prek trupel do cilja, manipulacija, nasilje, želja po moči), narcistična (poveličevanje samega sebe, izkoriščanje drugih), mejna (čustveni izpadi, grožnje, samomorilnost) in histrionična (obstajam, če me občudujejo, dramatiziranje, zapeljevanje).

V tretjo kategorijo anksioznih motenj se uvrščajo: odvisnostna (bolestno odvisni medsebojni odnosi), izogibajoča (izogibanje situacijam in ljudem zaradi strahu pred zavrnitvijo) in obsesivno-kompulzivna (perfekcionizem, sklicevanje na pravila).

Bernstein v knjigi opiše pet osebnostnih motenj, čeprav jih obstaja veliko več. Psihiatrinja Dernovšek meni, da je izbral tiste, pri katerih so ljudje energetsko dobro opremljeni in posegajo v okolico, s čimer si torej dejavno iščejo žrtve. Njihova agresija, manipulacija in želja po obvladovanju so odkrite in zelo jasne. Najpogostejše osebnostne motnje, ki okolici navadno povzročajo največ težav, so sociopatske, narcistične, histrionične, paranoidne in obsesivno-kompulzivne motnje.

Psihiatrinja Dernovšek v praksi opaža, da je med sociopatskimi vampirji več moških, med histrioničnimi več žensk, druge motnje iz te skupine pa so enako pogoste pri obeh spolih. Kar zadeva vzroke za osebnostne motnje, pravi, da obstaja več tez. Šlo naj bi za preplet genov in okolja – od staršev namreč dobimo gene in vedenjske vzorce.

Pustolovci, prodajalci rabljenih avtomobilov in ustrahovalci
Bernstein v svoji knjigi zapiše, da antisocialnih čustvenih vampirjev s tem izrazom ne opisujemo zato, ker ne bi marali zabav in druženja nasploh, pač pa zato, ker se niti najmanj ne zmenijo za družbene norme in pravila. To so najpreprostejši in obenem najnevarnejši vampirji, saj utegnejo biti peklensko privlačni, vražje zabavni, usodno nezreli in obenem brezbrižni do potreb drugih. Nekateri jih imenujejo tudi sociopati. Zanje je še najverjetneje, da se bodo zapletli v nezakonite dejavnosti. Ves čas iščejo kakršno koli vznemirjenje – zanje je dolgčas nekaj najhujšega. Taki ljudje verjamejo, da pravila obstajajo zato, da jih kršimo.

Bernstein v šaljivem tonu opiše tri tipe antisocialnih vampirjev: pustolovce, prodajalci rabljenih avtomobilov in ustrahovalce. Pustolovci so seksi, razburljivi in prikupni. Pritegne jih vse, kar povzroča odvisnost, vas pa bodo izpili s pretiravanjem z vsem, kar je razburljivo, in s popolno brezbrižnostjo do vsega drugega. Pogosto so borzni posredniki, avanturisti, legende zabav, vojaki, ekstremni športniki, uporniki brez razloga. Pred njimi se zaščitite, da nikoli ne izključite razuma – uporabljate ga vsaj vi, če ga že oni nočejo.

Prodajalci rabljenih avtomobilov so spolzki kot jegulje, njihova najljubša droga je vznemirjenje, ki ga prinašajo prevare. Prisegajo, da govorijo resnico, pritegnejo pa s takojšno bližino, z iskrenim nasmehom in s sladkimi obljubami, da boste dobili stvari, ki so v resnici ničvredne. Izpijejo vas z laganjem, varanjem, s krajo in morda celo tako, da vas vpletejo v svoje prevare. Vedno skrbno preverite, kaj vam v resnici ponujajo – in nikoli ne pozabite preproste resnice: kadar nekaj zveni predobro, da bi bilo res, verjetno ni res.

Ustrahovalci so strašljivi, močni in neumni – kot fantje, ki so vas izsiljevali v šoli. Odvisni so od vznemirjenja, ki ga prinaša ustrahovanja, privlačijo pa z iluzijo, da so močni. Edina zaščita pred njimi je uporaba razuma.

Pretirani igralci in prijazni nasilneži
Življenje histrioničnih vampirjev (histrionično pomeni dramatično) je kot gledališče. To, kar vidite, ko prvič stopijo pred vas, najverjetneje ni tisto, kar boste v resnici dobili. Za pozornost in priznanje so pripravljeni narediti popolnoma vse – z izjemo tega, da bi izpolnili svoje obljube. Poznamo dva tipa histrioničnih vampirjev: igralce in prijazne nasilneže.

Za pretirane igralce je vse zgolj predstava. Če jim ne boste namenjali dovolj pozornosti, se bodo začeli sesedati sami vase –  zdelo se bo, kot da bodo vsak čas umrli. Seveda boste krivi vi. Zanje je značilen izjemno privlačen videz, ki se lahko čez noč popolnoma spremeni; povsem jasno jim je, kakšen videz morajo imeti, s kom in kje se morajo družiti, da bodo opaženi, vendar pa se vam nikoli ne bodo pokazali taki, kot so v resnici, kajti tega ne vedo niti sami. Izpili vas bodo s svojo nenehno potrebo po zgolj vanje usmerjeni pozornosti in s tem, da v zameno ne boste dobili ničesar – zgolj občasno predstavo.

Največ jih je med zvezdniki, njihovimi občudovalci in posnemovalci, mednje spadajo tudi starlete in nastopajoči v resničnostnih šovih (tudi tistih, ki se dogajajo v vaši ulici). Zaščita pred njimi je zavedanje, da histrioniki živijo svoje življenje kot v telenovelah. Uživajte v predstavi in ne dopustite, da postanete del njihovega scenarija.

Prijazni nasilneži hrepenijo po priznanju, pred drugimi in celo pred seboj skušajo skriti vse, kar bi utegnilo povzročiti neodobravanje drugih – zlasti jezo in seksualnost. Zato bodite pozorni na sijoče nasmehe na videz domala popolnih ljudi in na goreče zanikanje očitnega. Očarali vas bodo s prijaznostjo, pozornostjo in z navdušenjem, ki ga kažejo zgolj zato, da vas bodo lahko pozneje izpili z napadalnostjo, ki jo opazijo vsi razen njih, ali pa zgolj s tem, da bodo nenehno pozabljali na svoje obljube, zlasti takrat, ko boste obljubljeno zares potrebovali. Ti ljudje niso nikoli jezni, zato pa prej ali slej razjezijo vse druge.

Ti ljudje grde stvari, ki jih počnejo drugim, upravičujejo z zatrjevanjem, da bi jih počeli tudi drugi, če bi jih le lahko. Prijazne nasilneže je nemogoče pripraviti do tega, da bi priznali svojo resnično motivacijo. Če boste to poskušali, boste na koncu vi tisti, ki boste imeli težave. Jasno in natančno jim povejte, kaj pričakujete od njih.

Narcistični vampirji

Zanje velja, da imajo ogromen ego, vse drugo pa majhno – omeniti velja zlasti izrazito pomanjkanje empatije. Ne gre toliko za to, da bi namerno želeli prizadeti druge, ampak za to, da o njih sploh ne razmišljajo in jih ne vidijo – razen kadar kaj potrebujejo. Poznamo dva tipa narcističnih vampirjev: samooklicane legende in superzvezdnike. Prvi so prepričani, da so tako zelo nadarjeni in inteligentni, da resničnih dosežkov sploh ne potrebujejo; njihov največji dosežek je članstvo v Mensi. Pritegnejo vas s talentom in potenciali – dokler ne boste vi krivi, da svojih potencialov ne morejo izraziti v vsej polnosti. To so izjemno nadarjeni nerazumljeni genialci, ki ne morejo zadržati službe za več kot nekaj dni. Ocenjujte jih na osnovi njihovih dejanj in ne besed.

Superzvezdniki so v nasprotju z legendami pripravljeni storiti vse, kar je treba, da bi jim uspelo. Še posebno navdušeni so nad tem, da lahko za to izkoristijo druge. Zato bodite pozorni na uspeh, ki je bil dosežen prek trupel. Četudi vas sprva pritegnejo, boste že kmalu opazili, da so njihove potrebe vselej pomembnejše od potreb vseh drugih. Zavrgli vas bodo v hipu, ko bodo od vas dobili, kar so hoteli. Med je največ politikov, primadon in ljudi, ki uprizorijo mogočne čustvene izpade vsakič, ko izgubijo v tekmi za tisto, kar bi radi dobili. Nikoli ne sprejmite zgolj obljub in jim ne dajajte posojil.

Pregrehe preoblečene v krepost
Brez obsesivno-kompulzivnih vampirjev ne bi bilo nikoli nič narejeno tako, kot je treba. So namreč pretirano delavni in izjemni perfekcionisti, ki se povsem izgubijo v množici podrobnosti, zato nikoli ne zmorejo videti širše slike. V njihovem svetu ni nepomembnih napak in nobeno delo ni nikoli zares opravljeno. S kompetentnostjo, trdim delom in pozornostjo na podrobnosti nas sprva osvojijo, nato pa kaznujejo, če nismo tako zelo kompetentni in pozorni na podrobnosti kot oni. To so puritanci, perfekcionisti in obsedenci z nadzorom, zato je najbolje, da se z njimi vnaprej podrobno dogovorite, kakšen naj bi bil rezultat, in se pogodite, da se do takrat ne vmešavajo v vaše delo.

Naslednja postaja – območje somraka
Paranoidni vampirji so vizionarji, ki se neutrudno ženejo za Resnico. Vidijo tudi stvari, ki jih drugi ne. Vprašanje je le, kaj od njihovih vizij je resnično revolucionarno, kaj pa nekaj, česar v resnici ni. Bodite pozorni na popolno gotovost vase in v svoja prepričanja ter hkratno nezaupanje do vsega drugega. Prepričali vas bodo z virtuoznostjo in ustvarjalnostjo, s senzibilnostjo, z zaščitništvom in obljubami, da vas bodo rešili pekla.

Ljubosumnost, neomajni predsodki in nenehno navzkrižno izpraševanje so glavne značilnosti paranoidnih vampirjev, ki so navadno ljubosumni zakonci, zagovorniki teorij zarote in tisti, ki na internetu objavljajo čudne stvari. Pri njih morate tudi ideje, v katere vas mika verjeti, prepoznati kot nore in nesmiselne, kadar so res takšne. Na isto vprašanje nikoli ne odgovorite več kot enkrat.

Ne premorejo uvida vase
Čustveni vampirji ne premorejo uvida vase, igrajo pa tako dobro, da prepričajo celo sami sebe. Ali se torej sploh zavedajo svojega škodljivega vedenja? »Ne povsem – mislijo namreč, da je tako edino pravilno in da imajo edini prav. Zavedajo pa se nekaterih posledic – denimo osamljenosti, ki pride z leti. Toda razlage, zakaj se jim je nekaj takega zgodilo, niso dovolj globoke, da bi jim omogočile doseči večje spremembe,« pojasnjuje psihiatrinja Dernovšek, ki v svoji praksi opaža veliko različnih oblik motenj.

»Včasih je težko ostati miren, ko razlagajo, kako ravnajo z otroci ali s partnerji. V premislek naj opišem primer, ko se oče in mati ne moreta dogovoriti o dodelitvi otrok. Če gre za merjenje moči, tistemu, ki je manj vampirski, svetujemo, naj otroka prepusti partnerju, fronta pa naj se odpre na kakem manj problematičnem terenu – denimo pri avtu. Vampir bo namreč takoj izgubil zanimanje za otroka in se preusmeril na avto. Če pa nobenemu od staršev ni mogoče razložiti, da je treba najprej malo popustiti, … si lahko mislite, za kaj gre.«

Kdaj in kako ukrepati?
Ravnanje s čustvenimi vampirji zahteva nekaj znanja in izkušenj. Če se enkrat opečemo, naj bo to izkušnja za naprej in ne razlog za zagrenjenost. Pozorni moramo biti na dvoje, meni psihiatrinja: 1. Če je nekaj tako dobro, da se zdi nemogoče, da bi bilo resnično – ni resnično. 2. Če odnos ne temelji na dolgoročnem daj-dam in se človek počuti, da samo daje, daje, daje, v zameno pa ne dobi ničesar, če se samo  izčrpava in ne ve več, kako je lahko zabredel tako globoko, stvar postaja nevarna in zahteva temeljit premislek, kako naprej.

Stvar premislimo in se pogovorimo s kom, ki je izkušen, nato pa se malo umaknimo in si naberimo novih moči za ravnanje z njim. Nato ukrepamo – včasih je umik najbolje, kar lahko storimo. Predvsem pa prenehajmo dajati. Čustvene vampirje je nemogoče nasititi. Čustveni vampirji uspevajo v temnih kotičkih človeške narave. Svojo moč črpajo iz skrivnosti, vaše srečanje z njimi pa bo verjetno razkrilo več vaših temnih plati, kot ste si mislili, da jih imate.

Zaščita: včasih je bolje zbežati
Če želite predvideti, kako bodo ravnali, morate poznati njihovo preteklost, saj obstaja velika verjetnost, da se bodo enako odzivali tudi v prihodnosti. Če boste brez trdnih dokazov o nasprotnem predvidevali, da so se čustveni vampirji zaradi slabih izkušenj že naučili svoje lekcije in da bodo odslej delovali drugače, boste najbrž naredili veliko napako. Pri soočanju s čustvenimi vampirji, se morate ves čas zavedati, kaj si v resnici želite doseči – in zakaj. Če niste povsem prepričani, raje ne storite ničesar in zadevo temeljito premislite, dokler vam ne bo res jasna.
To, kar govorijo čustveni vampirji, je pogosto čisto nekaj drugega kot to, kar v resnici počnejo. Če naj jih premagate, morate stopiti na področja, ki se jih bojijo.

Čustveni vampirji so izkušeni hipnotizerji. Ko boste sposobni videti skozi dim in ogledala, bodo njihove iluzije izgubile velik del svoje moči. Edini način, kako se lahko čustveni vampirji česa naučijo, je, da se soočijo s posledicami svojih dejanj. Če vas kdaj zamika, da bi čustvenega vampirja reševali pred njim samim, pomislite, kaj ga s tem učite o življenju in vsem drugem. Če želite pri njih kaj doseči, morate vedno paziti kaj, kdaj in kako nekaj rečete. Če čustveni vampirji ne morejo doseči tistega, kar si želijo, pride do izpadov. Pri tem uporabljajo cel arzenal izbruhov, od prefinjenega čustvenega izsiljevanja do grobih izpadov.

 Njihov edini namen je, da popustite. Ne storite tega. Življenje s čustvenim vampirjem zahteva veliko energije. Morda so tega vredni, morda niso. Samo vi ste tisti, ki lahko o tem presodite. Včasih je bolje, da zbežite ali da se z njimi sploh ne zapletete.

Je sprememba sploh mogoča?
Na vprašanje, ali se ljudje z motnjami v dojemanju in razlaganju samih sebe, drugih ljudi in dogodkov, sploh lahko spremenijo, psihiatrinja Dernovšek odgovarja takole: »Spremembe so mogoče, vendar mora biti človek zanje nadvse motiviran. Ti ljudje se navadno spremenijo, ko/če se jim zgodi kaj hudega – vendar ni nujno. Večinoma se umirijo z leti, ko jim nekoliko popustijo življenjske moči, in če jih obdajajo ljudje, ki jim iz formalnega razloga ne morejo priti preveč blizu.

V običajnem življenju je razlog za spremembo navadno grožnja, da bodo izgubili nekaj, kar je zanje zelo pomembno. Ne bomo preveč naivni – to nikoli niso otroci ali partner, marveč družbeni status, ugled, moč, denar … Psihiatri smo zelo dobri pri diagnosticiranju osebnostnih motenj, ko gre za zdravljenje, pa ti ljudje potrebujejo poglobljene in dolgotrajne obravnave, ki pa jih psihiatri ne izvajamo, saj nas je premalo že za znatno manj poglobljene obravnave.«

Vampirizem je nalezljiv
Psihiatrinja Dernovšek se v praksi srečuje s posamezniki, ki so razvili duševne motnje, ker imajo svojca, sodelavca, prijatelja … z osebnostno motnjo. »Ti ljudje bi si lahko s pravočasnim ukrepanjem prihranil veliko trpljenja, zato verjamem, da je znanje o teh stvareh zelo pomembno. Srečujemo se tudi z ljudmi, ki imajo osebnostne motnje, vendar jih k psihiatru pripelje pridružena duševna motnja, ki se je nacepila na osebnostno motnjo. Veliko je zlorab in odvisnosti od psihoaktivnih snovi, depresij, anksioznosti … to seveda prepoznamo in temu tudi prilagodimo terapevtske cilje.«

Kako se ubraniti?

Ravnanje s čustvenimi vampirji zahteva nekaj znanja in izkušenj. Pozorni moramo biti na dvoje, meni psihiatrinja, dr. Mojca Zvezdana Dernovšek:

1. Če je nekaj tako dobro, da se zdi nemogoče, da bi bilo resnično – ni resnično.
2. Če odnos ne temelji na dolgoročnem daj-dam in se človek počuti, da samo daje, daje, daje, v zameno pa ne dobi ničesar, če se samo  izčrpava in ne ve več, kako je lahko zabredel tako globoko, stvar postaja nevarna in zahteva temeljit premislek, kako naprej. Stvar premislimo in se pogovorimo s kom, ki je izkušen, nato pa se malo umaknimo in si naberimo novih moči za ravnanje z njim. Nato ukrepamo – včasih je umik najbolje, kar lahko storimo. Predvsem pa prenehajmo dajati. Čustvene vampirje je nemogoče nasititi.

Vir:www.viva.si