V vrtincu vsakdanjih skrbi
postajam prozaična,
kot da me več ni.
A duša pa hrepeni
po obalah umetnosti,
plavanju v liričnosti.
Živi pesek povprečnosti
vleče me vase,
megla odtujenosti povsod se že pase.
Pa vendar želim si
tjakaj pred mavrico,
v občutkih svobode doživljati pravljico.
