Zidovi so okostje hiše.
Rdeča streha je njena glava.
Mrtvaške ure vrtajo
po kosteh hiše.
Pod njeno rdečo glavo
se je naselil nor veter.
Mrak je razpostavil temna ogledala
v širokih očeh.
Nori veter je upihnil luč
na kamnitem ognjišču.
Nekega večera so zbežali
prebivalci hiše.
S strahom.
Temna zrkla oken so strmela za njimi.
Z žalostjo.
(Dane Zajc: V belo, zbrane pesmi, Študentska založba, Knjižna zbirka Beletrina, 2008)
