Danica Križanič Müller: Pesnik v vrtu (posvečeno Andreju)

Sezi po drevesu zmagovitih sadov

ali tistih z lupinami kot žalost,

in ker se ne more meriti z ničimer,

to lahkotno izgubljanje časa

v hlastni senci ali ob robu, tik za

zapiranjem svetlobe, se veje potuhnejo

v veter, šumenje spolzi – smolnati vzdih,

presušen – v jantar, v kamnito obliko

dne, ki se išče. Ki se pogreza.

Pesnik v vrtu. Kakšna nebeška ostrina!

(Danica Križanič Muller: Odprta praznina, Založba Pivec, Maribor, 2009)