Oh, ti veter,
takšen si kot Peter,
ki hitro drvi,
da ga še zvezdi utrinek,
ne dohiti.
Ko pihaš,
te nič ne ustavi,
podiraš drevje,
v meni se strah krepi,
moč v tebi se nabira,
nad mano se streha podira.
Tako si močan,
nosiš sem in tja stvari,
otroci se v svojih sobah igrajo,
upajo da se jim nič strašnega
ne zgodi.
