David Lynch, Ogenj na odru

13. 4.–29. 7. 2018

 

 

Razstava Ogenj na odru je prva predstavitev ameriškega režiserja, scenarista, fotografa, slikarja, glasbenika in grafika Davida Lyncha v Sloveniji. Lynch je kultni status pridobil kot filmski ustvarjalec, manj znano pa je, da ga je pot k filmu vodila prek slikarstva, ki ga je študiral v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Kasneje se je v različnih obdobjih bogate kariere likovni umetnosti posvečal včasih bolj, včasih manj intenzivno.

 

V Mednarodnem grafičnem likovnem centru bomo videli izbor grafik – litografij, ki jih je David Lynch naredil v grafičnem ateljeju Idem v Parizu. Unikatna atmosfera studia, njegova bogata zgodovina in ponujene odprte možnosti za ustvarjanje so mu omogočile, da je naredil obsežno serijo litografij, ki je nastajala vse od leta 2007. Predstavitev zaokrožajo akvareli in izbor eksperimentalnih filmov. Ljubljanska razstava je nastala v tesnem sodelovanju s pariško založbo Item Éditions in Lynchevim studiem iz Los Angelesa.

 

David Lynch, Ogenj na odru

13. 4.–29. 7. 2018

 

Razstava Ogenj na odru se osredotoča na likovno ustvarjanje Davida Lyncha s poudarkom na seriji litografij in izborom njegovih slik iz poznih osemdesetih let in zgodnjih devetdesetih let. Razstavo dopolnjujejo akvareli in izbor eksperimentalnih filmov, ki izpostavljajo kompleksno razvejanost in vsebinsko prepletenost njegovega umetniškega izražanja.

 

Ameriški filmar David Lynch se je z grafiko spoznal leta 2007 ob obisku eminentnega pariškega grafičnega studia Idem. V izjemnem okolju, prežetem z dolgo zgodovino sodelovanja z umetniki, kot so Picasso, Matisse, Miró in Dubuffet, se je navdušil nad tehniko litografije in risanjem neposredno na litografske kamne. Sedemdeset litografij, ki smo jih izbrali za ljubljansko razstavo, predstavlja režiserja, scenarista, glasbenika in fotografa v drugačni vlogi – kot likovnega umetnika, ki v eksperimentiranju z izraznostjo grafičnega medija razširja obzorja svoje ustvarjalnosti. Prizore popačenih človeških figur, insektov in drugih živali, temačnih kompleksov industrijske arhitekture in tesnobnih vizij iz sanj Lynch v teh grafikah kombinira s poetičnimi, a ostrimi in udarnimi napisi, ki večinoma delujejo kot spretno izbrani naslovi del. Besede ga namreč vznemirjajo podobno kot razne likovne oblike, saj ima tekst zanj tako pripovedno kot vizualno noto. Kot pravi sam, so črke povezane v besedo kot zobje v ustih. Predstavitev zaokrožajo slike iz zasebnih zbirk, akvareli in izbor eksperimentalnih in animiranih filmov od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. Razstavljenim delom je skupno prepletanje nadrealističnega, ekspresivnega in grotesknega, s čimer se vzpostavlja lynchevsko vzdušje,

ki mu v postavitvi razstave z odrsko logiko sledi scenograf Branko Hojnik.

 

Filmski ustvarjalec, likovni umetnik in glasbenik David Lynch se je rodil leta 1946 v mestu Missoula v ameriški zvezni državi Montana. Že v najstniških letih se je navdušil nad slikarstvom in se vpisal na študij likovne umetnosti na muzejski šoli v Bostonu (Boston Museum School). Slednjega ni dokončal, inspiracijo je našel šele na Likovni akademiji v pensilvaniji akademiji likovnih umetnosti v Philadelphii(Pennsylvania Academy of Fine Arts), kjer se je zgodil tudi ključen ustvarjalni preskok – iz tradicionalne slike v gibljivo, v animacijo in s tem v svet filma. Njegov eksperimentalni kratki film Abeceda (1968) je pritegnil pozornost Ameriškega filmskega inštituta, ki mu je konec šestdesetih let podelil štipendijo. Izkazalo se je, da je bila v karieri mladega režiserja ta podpora ključna. Sledila je selitev v filmsko meko, Los Angeles, in dolgotrajno snemanje prvega celovečerca Eraserhead (1977). Odmevnost Lynchevega dela je dosegla vrhunec konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja (filma Modri žamet, 1986 in Divji v srcu, 1990 in TV-nadaljevanka Twin Peaks, 1990–1991, 2017).

 

Kljub bogati filmski karieri David Lynch likovne umetnosti nikoli ni opustil in svoja dela od leta 1989 tudi razstavlja. Poleg slikarstva in grafike ga zanima tudi fotografija. Pogosto je (so)avtor filmske glasbe, kot avtor in izvajalec pa se z glasbo ukvarja tudi izven filma. Za svoje režisersko in scenaristično delo je prejel številne najpomembnejše filmske nagrade.

 

—————————————————————————————————————————

Lynch Lab

je začasen galerijski studio, ki zaključi ogled razstave. Šolarje, mlade ter druge obiskovalce različnih starosti in zanimanj usmerja v aktiven odziv na razstavo. V studiu potekajo dejavnosti, ki povezujejo film, fotografijo, animacijo in druge oblike vizualnega izražanja ter vabijo h globljemu razumevanju idej in stila lynchevskega sveta.

—————————————————————————————————————————

Grafični atelje Idem Pariz

 

Zgodovina grafičnega studia Idem sega v leto 1881, ko si je tiskar Emile Dufrenoy tu uredil delovne prostore. Sestavljata ga pritlični del, kjer so litografski stroji, ter prostori v prvem nadstropju z ročnimi stiskalnicami, risarskimi kabineti in fotografskim laboratorijem. Med letoma 1930 in 1970 je bila tu tiskarna zemljevidov, leta 1976 pa se je v prostore naselila znamenita tiskarna Mourlot. Fernand Mourlot (1895–1988) je bil začetnik nove litografske umetnosti v Parizu v času med obema vojnama, ki je sodeloval z umetniki, kot so Matisse, Picasso, Miró, Dubuffet, Braque, Chagall, Giacometti, Léger, Cocteau, in z drugimi slikarskimi mojstri 20. stoletja. Tiskarna se je leta 1997 preimenovala v Idem, ki kot grafični atelje deluje še danes. V njem se srečujejo pomembni francoski in mednarodni umetniki, ki od začetne risbe naprej tesno sodelujejo s tiskarskimi mojstri in drugimi strokovnjaki. Grafike, natisnjene v Idemu, so del pomembnih muzejskih in zasebnih zbirk ter mednarodnih razstav.

 

V sklopu studia deluje založba Item Éditions, ki zastopa francoske in tuje avtorje.

—————————————————————————————————————————

Katalog ob razstavi

 

Ob razstavi bo izšel katalog, ki ga sestavljata dva sklopa. Prvi je posvečen predstavitvi Lynchevega likovnega ustvarjanja, v drugem pa avtorja razmišljata o razumevanju njegovega dela v kontekstu slovenske družbe in odnosa do sodobnega političnega ozračja.

Eseje so prispevali kustos razstave Božidar Zrinski, publicist Marcel Štefančič jr. ter filozof, sociolog in pisatelj Mirt Komel.

 

Urednica kataloga je Nevenka Šivavec.

————————————————————————————————————————–

ENKRAT OPOLDNE

Z odprtjem razstave nadaljujemo z novim formatom odprtij z dodano vsebino. To so tematski pogovori, pogovori z umetniki in teoretiki, predavanja, vodstva po razstavi in podobno. Odprtja potekajo v opoldanskem času. Dogodek smo poimenovali ENKRAT OPOLDNE.

————————————————————————————————————————–

 

Program otvoritvenega dneva

 

·         Otvoritev razstave bo v petek, 13. aprila 2018, ob 12. uri.

·         Razstava je nastala v sodelovanju z založbo Item Éditions iz Pariza.

·         Kustos razstave je Božidar Zrinski.

·         Postavitev razstave je zasnoval scenograf Branko Hojnik.

·         V sklopu razstave je vzpostavljen Lynch Lab, ki obiskovalca spodbuja k aktivnemu odzivu na razstavo.

·         Poseben program otvoritvenega dneva: Enkrat opoldne, podaljšan ogled razstave do 21. ure, večerni tematski avdiovizualni performans.

·         Ob 12. uri Enkrat opoldne – nov format odprtja z dodano vsebino v opoldanskem času.

·         Enkrat opoldne tokrat prinaša vodstvo direktorice MGLC gospe Nevenke Šivavec in kustosa razstave Božidarja Zrinskega po razstavi.

·         Ob 21. uri večerni avdiovizualni performans v živo z jesusonecstasy + izland v Ustvarjalnem centru Švicarija.

·         Razstava je na dan otvoritve na ogled od 12. do 21. ure.

·         Vstop na otvoritveno vodstvo in večerni dogodek je prost.

—————————————————————————————————————–

·         Ob razstavi bo izšel tudi katalog, ki osvetljuje Lynchevo likovno ustvarjanje in razumevanje Lynchevega dela v kontekstu slovenske družbe.

·         Ob razstavi smo pripravili razgiban tematski spremljevalni program.

 

————————————————————————————————————————–

Razstava je na ogled od 13. aprila do 29. julija 2018, od torka do nedelje, od 10. do 18. ure. Dneva odprtih vrat: mednarodni dan muzejev, 18. maj 2018 in Poletna muzejska noč, 16. junij, 18.00–24.00.

 

 

Dodatne informacije:

Božidar Zrinski, kustos, 01/241 3804, [email protected]

Karla Železnik, Odnosi z javnostmi, 01/241 38 09, [email protected]

 

S podporo: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana