Dnevi evropske kulturne dediščine so bili letos posvečeni vodi. Vodi od mita do arhitekture. Zadnji teden v septembru smo jih v Mestni knjižnici Izola obeležili z več večernimi prireditvami. Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof, je pripravil predavanje o pomenu vode v Sv. pismu, sledil je pripovedovalski večer z ljudskimi zgodbami o vodi, nato pa še predstavitev knjige Z morjem na Ti avtorja Mitje Zupančiča.
Škof Jurij Bizjak je Sv. pismo študiral na Papeškem bibličnem inštitutu in na Papeški univerzi Urbaniana. Študij je zaključil z doktorsko disertacijo o svetopisemski Knjigi pregovorov. Na Teološki fakulteti v Ljubljani je bil profesor svetopisemskih ved. Bil je član skupine strokovnjakov, ki je prevedla in pripravila Slovenski standardni prevod Svetega pisma. Samostojno je prevedel nekaj starozaveznih knjig. V Jeruzalemu se je strokovno izpopolnjeval predvsem iz biblične arheologije in zgodovine. Na predavanju v izolski knjižnici je najprej orisal geografske značilnosti svetopisemskih krajev, ki so pogojevale tudi način življenja ljudi. Povedal je, da je voda v Svetem pismu omenjena vsaj 1500 krat, in da so vodnjaki, o katerih govorijo biblične knjige, danes stari tudi okrog 4000 let. Voda je v Svetem pismu že na samem začetku, v Genezi, ki pripoveduje o stvarjenju sveta. O njej govorijo zgodbe o vesoljnem potopu, o prehodu skozi Trstično morje, o tempeljskem vrelcu in mnoge druge pripovedi v stari in novi zavezi. Velikokrat je omenjena v Psalmih in knjigah prerokov. Voda pomeni vir življenja, prapočelo, in je kot taka simbol za Boga. Voda nas odžeja, osveži, poživlja, očiščuje, zdravi in posvečuje naše življenje. V Novi zavezi so čudovite zgodbe, povezane z vodo. Jezus večkrat povabi vse, ki so žejni, naj pridejo k njemu in dal jim bo žive vode. Ko visi na križu, iz njegovega prebodenega srca pritečeta kri in voda. V knjigi Razodetja pravi: »Žejnemu bom dal zastonj od izvirka žive vode«. Ko pri vodnjaku sreča Samarijanko, jo prosi za vodo. Tudi na križu vzdihne: »Žejen sem«. V svetopisemskem jeziku ta njegova prošnja pomeni, da je žejen naše ljubezni. Tako ljubezni do Boga kot naše medsebojne ljubezni.
Vse kulture poznajo mite o nastanku sveta in pravljice, povezane z vodo. Tako je tudi v slovenskem ljudskem pripovednem izročilu. Na pravljičnem večeru so Patricija Sosič Kobal, Kristina Menih, Aljoša Križ in Špela Pahor obiskovalcem pripovedovale zgodbe o vodi iz evropskega in našega kulturnega prostora. Aljoša Križ je pripovedovala ob slikah na malem odru, ki jih je sama ustvarila.
Mitja Zupančič, ljubitelj morja, jadralec, fotograf, založnik, raziskovalec, pisec, ustvarjalec filmov, je z vsem žarom pripovedoval o pristaniščih ob naši vzhodni Jadranski obali. Knjiga je nastajala več kot deset let, saj je avtor preučil mnoge arhivske dokumente in druge pisne vire, dragocena pa je predvsem zaradi številnih ustnih pričevanj. Življenje z morjem in ob morju je predstavil izčrpno, tako z geografskega, botaničnega, zgodovinskega in etnološkega vidika, in na zelo zanimiv način povezoval podatke. Knjiga je opremljena z izvrstnimi fotografijami. Mitja Zupančič je sicer napisal že vrsto knjig, povezanih z morjem in posnel tudi nekaj filmov o življenju ob morju. Knjiga Z morjem na Ti je izšla za njegov 50. rojstni dan.
V sklopu DEKD lahko omenimo še knjižno uganko na temo vode, namenjeno osnovnošolcem, in razstavo sester uršulink, ki bo na ogled do konca oktobra. Ob otvoritvi razstave so sestre uršulinke pripravile zelo domišljen kulturni program. Njihovo igranje in ubrano petje, branje poezije in nagovori so se globoko dotaknili vseh prisotnih. Razstavi so dale naslov Jezus se ob morju ustavi. Prikazuje ključne dogodke njihovega življenja in dela v Izoli. Sestra Nada Furlan se je predstavila tudi kot slikarka, sestra Helena Eržen pa kot fotografinja, ki zna ujeti trenutke v naravi, v kateri prepoznava stvarnika. Razstavo so sestre uršulinke pripravile v zahvalo Izolanom, med katerimi živijo in delajo že 50 let. Vse obiskovalce so pogostile tudi z izvrstnim pecivom, ki ga je več dni pripravljala sestra Bogdana.
Nenazadnje je z vodo, pravzaprav z morjem, povezana tudi zadnja knjiga Vanje Pegana, zbirka haikujev z naslovom Vsaj za pesem odmaknjen od tega sveta. Nastajali so na njegovi jadrnici Rosalbi, zapisoval pa jih je kar kot sms sporočila v svoj mobilnik ter jih potem doma brusil, dokler niso zazveneli tako, kot si je pesnik želel. Knjigo haikujev je v tri vsebinske sklope (morje, ljubezen in univerzalna življenjska vprašanja) uredila Brigita Jenko, ilustriral jo je Damijan Stepančič. S haikuji je Vanja Pegan navdušil predvsem mlade, ki mu sledijo na njegovi FB strani. Knjigo, ki si jo je Vanja Pegan podaril za svoj 50. rojstni dan, je izšla že v ponatisu in skoraj tudi že pošla.
