Kako bi bili ljudje radi nori, si rečemo, ko takega razmišljevalca poslušamo in nazadnje odklonimo.
Dvomljivec sem, zato sit samega sebe. Vse mi morajo priznati drugi, sam se ne upam pohvaliti, si povedati, da sem kljub telesnemu propadanju duhovno močnejši, kot sem bil včeraj; da sem danes vrednejši kot včeraj tudi zato, ker znam, zmorem ljudi včasih pripeljati do samospoznavanja, ne da bi jim predpisal eno samo tabletko; tega včeraj nisem znal, celo dvomil sem, da je kaj takega mogoče. Beseda je vendar konj.
Moja sreča je tudi nakloniti srečo. To je sreča za veliko ljudi. Skoraj za vse. To je kot medsebojno razdajanje dveh ljudi, ki se ljubita …
»Dati!« pomeni biti srečen.
Letošnje poletje, natančneje 25. avgusta je prenehalo biti srce velikemu Človeku, idrijskemu psihiatru, kulturnemu ustvarjalcu, pisatelju in esejistu, avtorju številnih knjig in strokovnih člankov, dr. Jožetu Felcu. Prejel je tudi častno priznanje Jožeta Mraka.
Prej kot strokovna zdravniška veda ga je vznemirila leposlovna ustvarjalnost; že enajstletnemu in trinajstletnemu učencu so uredniki objavili prve pesmi.
Bistvo trpljenja je skrivnostno, kot je skrivnosten smisel življenja – bolj ko je trpljenje nesmiselno, globlje se sprašujemo o njegovem smislu.
Ta misel je temeljno vodilo romana Osamelci.
