Društvo BRAVO

0
210

BRAVO – društvo za otroke in mladostnike s specifičnimi učnimi težavami je društvo oseb, ki se združujemo z namenom, da bi izboljševali kakovost življenja in pogoje za uspešnejše izobraževanje otrok in mladostnikov s specifičnimi učnimi težavami. V okviru društva organiziramo okrogle mize, seminarje, konference, izdajamo časopis, najrazličnejše publikacije … Ocenjujejo, da je v EU okrog 37 milijonov oseb s specifičnimi učnimi težavami, v Sloveniji pa okrog 200.000. Številni med njimi, kljub povprečnim ali nad povprečnim intelektualnim sposobnostim, nikoli ne uspejo razviti svojih potencialov, so slabo izobraženi imajo slabše zaposlitvene možnosti in živijo na družbenem obrobju. V bodočnosti prav oni lahko prispevajo h gospodarskemu in k družbenemu napredku s svojimi specifičnimi sposobnostmi, kot so praktične sposobnosti, kreativnost, komunikativnost, sposobnost reševanja problemov in podobno, če bodo deležni ustreznih oblik pomoči in podpore.

 

Komu je namenjeno? Kdo ga sestavlja?

 

Člani društva Bravo so starši, otroci in mladostniki, njihovi sorodniki ter šolski strokovni delavci, ki se pri svojem delu srečujejo z otroki s specifičnimi učnimi težavami.

 

Ali danes veliko otrok potrebuje pomoč? Zakaj?

V osnovnošolski populaciji ima posebne vzgojno-izobraževalne potrebe približno 20-25 odstotkov otrok. Med njimi je okoli 10 odstotkov otrok, ki imajo eno od oblik specifičnih učnih težav. Pri 2-3 odstotkih otrok s specifičnimi učnimi težavami se le-te pojavljajo v težji obliki. Neredke pa so tudi učne težave, ki so posledica dispraksije, saj najdemo med osnovnošolskimi otroci enega otroka z elementi dispraksije na deset vrstnikov. Dispraksija se pogosto pojavlja skupaj z motnjami branja in pisanja.

Med otroci s splošnimi učnimi težavami pa je več kot polovica otrok, ki odraščajo v družinah, v katerih imajo manj ugodne možnosti za učenje (manjše število knjig, otroci nimajo svojega prostora za učenje, ker je stanovanje premajhno, starši jim ne znajo in ne morejo pomagati…). Pri teh otrocih se namreč med seboj prepletajo različni neugodni dejavniki, ki pogojujejo njihovo učno neuspešnost kot so slaba samopodoba, skromno predznanje, socio-kulturni dejavniki, slabše razvite jezikovne in komunikacijske sposobnosti, vedenjske posebnosti itd.

 

Kje vas starši lahko najdejo? Kako pomaga?

Osrednja enota Društva BRAVO s petimi podružnicami nima lastnih prostorov, ker nimamo rednih finančnih virov in zato lahko izvajamo le občasna srečanja, seminarje, predavanja, delavnice, ki jih vedno obiščejo tudi starši. Nekateri starši nas kličejo v času »govorilnih ur« po naših telefonih po vseh enotah društva po Sloveniji, drugi nam pošljejo svoja vprašanja in prošnje za pomoč pri reševanju stisk kar po e-pošti ali pa sami poiščejo informacijo na internetni strani ali v strokovnih knjigah, ki jih izdajamo.

 

Kako lahko starši sami pomagajo otroku, ki ima specifične učne težave?

 

Starši lahko otroku s specifičnimi učnimi težavami v največji meri pomagajo tako, da ga spodbujajo k vsakodnevni redni vaji in učenju. Ker pa ima otrok hudi odpor do samega branja, pisanja in računanja je pomembno, da pri izboru vaj tudi sam sodeluje. Pri branju mu npr. dovolimo, da si sam izbere vsebino in količino, ki jo bo bral. Le tako bo za vsakodnevne vaje ustrezno motiviran. Nekaj predlogov, kako lahko starši pomagajo otrokom, ki imajo na začetku šolanja težave pri učenju branja, pisanja in računanja:

Če starši posedimo ob otroku in mu beremo, bo otrok občutek ugodja povezal tudi s knjigo. Kljub temu, da je otrok že šolar, si tega želi in mu to koristi.

Na začetku naj otok bere slikanice, ki imajo veliko slik, malo besed, velike črke in debele liste.

Otroku pomagajmo razumeti vsebino. Ne silimo ga v obnavljanje.

Beležimo, kolikokrat otrok bere in ga pohvalimo, ko se sam spomni na branje.

Pri branju in pisanju nalog sedimo ob otroku. Za otroka je pomembno, da si vzamemo čas samo zanj.

Štetje in računanje naj vadi ob preštevanju konkretnega materiala (fižolčkov, kock, paličic) ali prstov, ne silimo ga v računanje na pamet.

Štetje utrjujmo z različnimi igricami (Človek ne jezi se, Monopoli za najmlajše itd.).

Otrok s specifičnimi učnimi težavami, mora vložiti v šolsko delo več truda kot otroci, ki teh težav nimajo, zato je pri pouku pogosto bolj utrujen. Za učenje in vaje izberimo čas, ko bo otrok spočit in zbran.

Med učenjem naj ima otrok krajše premore, ki mu pomagajo da lažje zbrano nadaljuje.

 

Predlogi različnih vaj in igric, ki otroke motivirajo k sodelovanju, hkrati pa z njimi otrok razvija svoja šibka področja:

Vaje in igrice za določanje pojmov: spredaj, zadaj, blizu, daleč, okroglo, ravno, levo, desno, pod, nad:

dvigni levo nogo,

skrij radirko pod mizo, svinčnik daj v škatlo,

z desno roko se primi za desno uho.

igrice za prepoznavanje prvega in zadnjega glasu v besedi, za prepoznavanje besed iz naštetih črk in naštevanje črk iz katerih so sestavljene besede:

povej kateri je prvi glas v besedi (U – URA);

povej zadnji glas v besedi ter začni z njim novo besedo;

katera beseda se skriva za črkami M-I-Z-A;

iz katerih črk je sestavljena beseda HIŠA (H-I-Š-A).

vaje za utrjevanje oblike črk in številk z različnimi materiali:

oblikuj črko s plastelinom, glino ali testom,

izreži črko iz papirja, kartona ali pene,

nariši črke v pesek, mivko ali moko s prstom in s palico.

vaje za sproščanje in razgibavanje prstov in roke:

odbijajo balone,

nariši krog, kvadrat s prstnimi barvami in nato z voščenkami.

 

 

Kako sploh ugotovimo, da ima otrok specifične učne težave?

Specifične učne težave se lahko nakazujejo pri otroku že v predšolskem obdobju z motnjami pozornosti in koncentracije, slabim poslušanjem, z zaostanki v govornem razvoju (otrok prične kasneje govoriti, ima težave z izgovorjavo posameznih glasov), s slabo orientiranostjo, z nedokončano ali negotovo lateralizacijo (pri pisanju, hranjenju in drugih ročnih spretnostih uporablja še vedno tako levo kot desno roko), pa tudi z zmanjšanim interesom za dejavnosti s področja branja in pisanja. Težave se kažejo pri risanju pa tudi na slušnem in govornem področju. Pri risanju težko preslikava like, ima težave z držo pisala, težko poveže točke s svinčnikom … Pri izražanju lahko opazimo, da ima težave pri izgovarjanju daljših besed, zamenjuje zloge, ne more pravilno ponoviti besed, ne razlikuje glasov, ki so si slušno podobni. Vse te težave opazijo v predšolskem obdobju že otrokovi starši in vzgojitelji. Ob všolanju pa specifične učne težave pri otroku opazijo tudi otrokov učitelj ali šolski svetovalni delavec. V Sloveniji je vse več osnovnih šol s specialnimi pedagogi-defektologi, ki z ocenjevanjem otrokovih veščin branja, pisanja, računanja in gibalne spretnosti ugotavljajo prisotnost specifičnih učnih težav. Učitelj in svetovalni delavci ob sodelovanju s starši organizirajo otroku ustrezno pomoč in podporo, s prilagoditvami metod in oblik poučevanja, dopolnilnim poukom ter individualno in skupinsko pomočjo, ki mu pripada po Zakonu o osnovni šoli (1996). V primeru pa, da ima otrok izrazite specifične učne težave, potem starši ali šolski strokovni delavci predlagajo usmeritev otroka v program prilagojenega izvajanja z dodatno strokovno pomočjo, ki mu omogoča 1 do 3 ure dodatne strokovne pomoči in prilagoditve v procesu poučevanja in preverjanja znanja (več časa, več ustnega spraševanja, drugačne predstavitve vsebin, upoštevanje učnega stila itd.).

Starši pa se lahko skupaj z otrokom obrnejo po nasvet in pomoč tudi na strokovnjake v svetovalnih centrih, vzgojnih posvetovalnicah, zdravstvenih ustanovah za predšolske in šolske otroke.

Otroci in mladostniki lahko s pravočasno, ustrezno in dovolj intenzivno pomočjo v veliki meri kompenzirajo svoje primanjkljaje, ustrezno učno napredujejo, razvijejo svoje potenciale in so kasneje v življenju uspešni.