Beseda nadčlovek se danes pogosto napačno razume, a v tem primeru je njena uporaba upravičena in se nanaša na tista bitja, ki so že dosegla človeško stopnjo razvoja v Lunarnem obdobju, to je na planetarni stopnji pred našo zemeljsko in se zdaj razvijajo nad njo.
Taka bitja se lahko na Zemlji pojavijo le v eteričnem telesu in jih lahko zaznajo le jasnovidni ljudje. Tako prihajajo na Zemljo iz duhovnih svetov in, toliko let po dobi Atlantide, še vedno vladajo.
Ta bitja imajo izredne lastnosti – resnično jih imajo tudi še danes – da jim ni treba misliti. Lahko celo rečemo, da sploh ne morejo misliti na način, na katerega to počnemo ljudje. Kako mi razmišljamo? Običajno začnemo pri neki določeni stvari in ko jo enkrat razumemo, poskusimo vključiti druge stvari na osnovi tega razumevanja. Če naše razmišljanje ne bi sledilo temu vzorcu, bi bilo premnogim ljudem pri učenju v šoli veliko prijetneje. Matematike, na primer, se ne moremo naučiti v enem dnevu, ker moramo nekje začeti in od tam počasi napredovati. To pa zahteva veliko časa. Celotnega sveta idej ne moremo prisvojiti z enim pogledom, ker človekovo razmišljanje zahteva delovanje v času. Kompleksna miselna struktura ne more biti naenkrat prisotna v našem umu. Potreben je napor, da tej miselni strukturi sledimo po korakih. Višja bitja, ki smo jih opisali, pa niso obremenjena s temi čudnimi značilnostmi človekovega razmišljanja. Namesto tega zmorejo uvideti ogromno množico misli tako hitro, kot zmorejo živali zagrabiti nekaj v trenutku, ko jim njihov instinkt pove, da je užitno. Pri višjih bitjih sta instinkt in reflektivna zavest združeni v eno. Kar so za živali instinkti na njihovi stopnji evolucije, je za ta dajanska bitja ali angele v njihovem kraljestvu direktno duhovno mišljenje ali direktna duhovna konceptualizacija. Prav ta instinktivna konceptualizacija notranjega življenja je tisto, po čemer se od teh višjih bitij najbolj razlikujemo.
Očitno je, da angeli ne morejo uporabljati takih možganov in teles, kot jih imamo mi. Uporabljati morajo eterična telesa, ker človeško telo in možgani lahko razvijajo mišljenje le postopno v času. Angeli pa ne oblikujejo svojih misli v času. V trenutnih prebliskih občutijo njihovo modrost v njih samih, takšno, kot je bila. Oni ne morejo v razmišljanju delati napak, kot je to pogost primer pri človeku. Njihovo mišljenje je direktna inspiracija. Posamezniki, ki so se uspeli približati tem nadljudem ali angelskim bitjem, so občutili bližino brezpogojne in popolne modrosti.
V starem Egiptu so torej učitelji in upravitelji vedeli, da so prejeti ukazi njihovih duhovnih vodnikov in resnice, ki so jim jih hipno prenesli, popolnoma pravilne, da ne morejo biti napačne. In ljudje, katerim so bile te resnice naprej razglašene, so občutili enako. Jasnovidni voditelji starodavnih časov so znali govoriti na tak način, da so ljudje verjeli, da prihajajo njihove besede iz duhovnih svetov. Na kratko lahko rečemo, da je obstajal neposreden tok, ki je pritekal iz višjih hierarhij, ki so duhovno vodile človeštvo.
Naslednji, torej višji svet v duhovni hierarhiji vodi celotno evolucijo človeštva. Deluje na posameznikih v otroštvu in na človeštvu kot celoti. Angeli ali nadčloveška bitja tega kraljestva so en nivo nad nami in sežejo neposredno navzgor v duhovna področja ali sfere. Iz teh sfer prinesejo na Zemljo, kar potem deluje v kulturi človeštva. V posamezniku ta višja modrost pusti sled v oblikovanju telesa med zgodnjim otroštvom, kulturo starodavnega človeštva pa je oblikovala na podoben način.
Tako so Egipčani poročali o svojih stikih z duhovnimi področji (kraljestvi), ko so izkušali odprtost človeške duše do duhovnih hierarhij. Tako kot otroška duša odpre svojo auro višjim hierarhijam do trenutka okrog tretjega leta, ki smo ga že opisali, tako je človeštvo kot celota s svojim delom odpiralo svoj svet hierarhijam, s katerimi je bilo povezano.
Ta povezanost z višjimi hierarhijami je bila še posebej značilna v primeru svetih učiteljev v Indiji. To so bili veliki učitelji prve epohe po Atlantidi, prve Indijske kulture, ki se je razmahnila po južni Aziji. Po koncu katastrofe, ki jo je doživela civilizacija Atlantide, ko se je spremenilo površje Zemlje in so se preoblikovali kontinenti vzhodne hemisfere Azija, Europa in Afrika, a še pred časom, ki je dokumentiran v starodavnih spisih in Vedah, je zacvetela kultura starodavnih učiteljev Indije. (Nadaljevanje čez tri dni.)
