Morda bo kdo rekel, da je modro vodstvo sveta nameravalo voditi vsa bitja k njihovemu cilju v planetarni evoluciji. Če bi bilo to storjeno direktno, določene druge stvari ne bi bile dosežene. Določena bitja so bila zadržana v njihovem razvoju, ker so imela posebno nalogo v evoluciji človeštva. Bitja, ki so popolnoma dovršila svojo nalogo v Lunarni fazi, bi ustvarila samo uniformno, enotno človeštvo, zato so jim bila postavljena nasproti luciferska bitja. To pa je dalo tem luciferskim bitjem možnost spremeniti nekaj, kar je bilo v resnici napačno, v nekaj dobrega.
Na tej osnovi lahko z malo širše perspektive pretehtamo vprašanje, zakaj zlo, nepopolnosti in bolezni obstajajo v svetu. Na zlo lahko pogledamo natanko tako, kot smo pravkar pogledali na nepopolna angelska bitja. Vse, kar je enkrat nepopolno ali zaostaja v svojem razvoju, se spremeni v nekaj dobrega na poti evolucije. Tega ne smete razumeti kot zagovor naših zlih dejanj.
To nam tudi pove, zakaj modri vodniki sveta zadržujejo razvoj določenih bitij in jim preprečujejo, da bi dosegli svoj cilj. Razlog je ta, da bo to zadrževanje služilo dobremu namenu v naslednjih evolucijskih obdobjih. V starodavnih časih, ko se narodi še niso zmogli sami usmerjati in voditi, so učitelji vodili posamezne dobe in posameznike. Narodni vodje in učitelji, kot so bili Kadmos, Kekrop, Pelop, Tezej in tako dalje, so nosili angelska bitja v globini svoje duše. To kaže, da je tudi v tem pogledu človeštvo v resnici podvrženo vodenju in usmerjanju.
Na vsaki stopnji evolucije obstajajo bitja, ki ne uspejo doseči cilja, ki bi ga morala doseči. V starodavni egipčanski civilizaciji, ki je cvetela pred nekaj tisoč leti na bregovih Nila, so se ljudem razkrili nadčloveški učitelji in so bili sprejeti kot njihovi božanski vodniki. V istem času so bila aktivna tudi druga bitja, ki še niso popolnoma dosegla stopnje angelov.
Starodavni Egipčani so dosegli določeno stopnjo razvoja, in sicer so se duše danes živečih ljudi razvile do določene stopnje prav med starodavnim egipčanskim obdobjem. Vodenje, o katerem zdaj govorim, ima dve prednosti: pomaga osebi, ki vodi, da nekaj doseže, in hkrati pomaga vodenim bitjem, da napredujejo v svojem razvoju. Na primer, angel je nekaj več po tem, ko je nekaj časa vodil ljudi, kot je bil, preden je prevzel vlogo vodnika. Z drugimi besedami, s svojim delom vodnikov napredujejo angeli, torej že izpopolnjeni angeli, pa tudi tisti, ki še niso končali svojega razvoja. Vsa bitja lahko napredujejo v vseh časih. Vse je v neprestanem napredovanju. Kljub temu na vsaki stopnji določena bitja zaostanejo in ne uspejo zaključiti svojega razvoja.
Na starodavno egipčansko kulturo so torej vplivale tri kategorije bitij: božanski vodje ali angeli, polbožanski vodje, ki še niso popolnoma dosegli stopnje angelov, in človeška bitja. Ker so človeška bitja na Zemlji v svoji evoluciji v staroegipčanskem obdobju napredovala, so bila nekatera nadčloveška bitja oz. angeli zadrževani in niso izpolnili svojih vodilnih vlog, tako da bi lahko udejanili vse svoje moči. Zato so ta bitja zaostala kot angeli in se niso razvijala dalje. Podobno so bila zaustavljena tudi nepopolna angelska bitja, ki se še niso razvila do stopnje popolnih angelov. (Nadaljevanje čez 3 dni.)
