Govoriti o Kristusu kot voditelju zaporednih svetov in višjih hierarhij je poučevanje znanosti, ki se je razvijala pod znakom Rožnega Križa, znanosti, ki pospešeno dokazuje, kaj je bistveno za človeštvo. Pogled na Kristusa s te perspektive nam da nove uvide na bitja, ki so živela v Palestini in izvršila dejanja, znana kot Skrivnost na Golgoti, kar bomo pokazali v nadaljevanju.
Pred današnjimi pogledi na Kristusa je bilo v preteklosti še veliko različnih pogledov. Določeni krščanski gnostiki prvih stoletij so trdili, da Kristus, ki je živel v Palestini, sploh ni imel fizičnega telesa iz mesa, ampak je imel navidezno, eterično telo, ki pa je postalo vidno fizičnim očem. Ker je bilo po njihovem prisotno le eterično telo, so temu ustrezno rekli, da njegova smrt na križu ni bila prava, ampak le navidezna. Znani so tudi mnogi spori in različne razlage o resnični naravi Kristusa med privrženci krščanstva. Mnogi različni pogledi na Kristusa so se zadržali pri ljudeh vse do današnjih dni.
Duhovna znanost mora videti Kristusa ne le kot zemeljsko, ampak kot kozmično bitje. V določenem smislu smo človeška bitja tudi kozmična bitja. Živimo dvojno življenje. Fizično življenje v fizičnem telesu od rojstva do smrti in življenje v duhovnih svetovih med smrtjo in ponovnim rojstvom. Ko smo inkarnirani v fizično telo, smo odvisni od Zemlje, ker je fizično telo podrejeno življenjskim pogojem in silam Zemlje. Uživamo zemeljske snovi in sile in smo tudi del zemljinega fizičnega organizma. Ko pa enkrat prestopimo prag smrti, ne pripadamo več silam Zemlje.
Napačno bi si bilo predstavljati, da onstran praga smrti ne pripadamo nobenim silam več, saj po smrti na nas delujejo solarne sile in sile galaksij. Med smrtjo in ponovnim rojstvom živimo dalje in pripadamo vesolju na enak način, kot med rojstvom in smrtjo živimo v zemeljskem področju in pripadamo elementom: zraku, vodi, zemlji in drugim. Po smrti vstopimo v področje kozmičnih vplivov. Planeti, na primer, ne vplivajo na nas samo z gravitacijo in drugimi fizičnimi silami, ki jih razlaga fizikalna astronomija, ampak tudi s svojimi duhovnimi silami. Po smrti smo resnično povezani s temi kozmičnimi duhovnimi silami, vsak od nas na svojstven način, ki ustreza posamezni individualnosti. Oseba, ki je rojena v Evropi, ima drugačen odnos do temperaturnih in drugih pogojev, kot ga ima oseba, rojena v Avstraliji. Podobno ima tudi vsak od nas edinstven, individualen odnos do sil, ki delujejo na nas v življenju po smrti. Ena oseba ima bližji odnos do sil Marsa, druga je bolj povezana z Jupitrovimi silami in spet tretja ima bližji odnos do sil celotne galaksije in tako dalje. Te sile nas tudi vodijo nazaj na Zemljo v novo življenje. Pred ponovnim rojstvom smo torej povezani s celotnim zvezdnim univerzumom.
Edinstven odnos posameznika do kozmičnega sistema določa, katere sile bodo to dušo vodile nazaj na Zemljo. Te sile določijo, katerim staršem in v kateri skupnosti se bomo rodili. Impulz, da se inkarniramo v tem ali onem kraju, v tej ali drugi družini, v tem ali onem narodu, v tem ali drugem trenutku, je določen s tem, na kakšen način je posameznik povezan v vesolju pred rojstvom.
V preteklosti je imel nemški jezik izraz, ki je ostro karakteriziral rojstvo posameznika. Ko se je nekdo rodil, so ljudje rekli, da je ona ali on ‘postal mlad’ (‘ist jung geworden‘). Ta izraz nezavedno namiguje, da smo po smrti najprej pod vplivom sil, ki so nas starale v naši prejšnji inkarnaciji, toda ravno pred našim novim rojstvom se te sile zamenjajo s tistimi, ki nas naredijo zopet ‘mlade’. V svoji drami Faust Goethe pravi o nekom, da je ‘postal mlad v deželi megle’ (Nebelland), kar je staro ime za srednjeveško Nemčijo.
Ljudje, ki so seznanjeni s temi stvarmi, znajo zaznati te sile, ki določajo posameznikovo pot v njenem ali njegovem fizičnem življenju. Na tej osnovi se oblikujejo horoskopi. Vsakemu od nas je določen horoskop, v katerem so razkrite sile, ki so nas vodile v to življenje. Na primer, če je v nekem horoskopu Mars nad znakom Ovna, to pomeni, da določene sile Ovna ne morejo iti skozi Mars, ampak so zaradi tega oslabljene.
Človeška bitja lahko torej na svoji poti v fizično bivanje svoja bodoča ravnanja razberejo v svojem horoskopu. Preden zaključimo to razpravo, ki se lahko zdi za današnji čas zelo drzna, moramo pripomniti, da je večina tega, kar smo predstavili, najčistejši amaterizem in čisto praznoverje. V kolikor zadeva celotni svet, je bila resnična znanost o teh stvareh večinoma izgubljena. Principe, ki so bili omenjeni tukaj, ne bi smeli soditi glede na trditve moderne astrologije, ki so zelo vprašljive. (Naprej čez 3 dni.)