Na mojih trepalnicah se lovi pelod,
rože in žene so od nekdaj sestre.
Sleherna žalost zapira človeške oči,
nevedni slepci so najbliže resnici.
Kakor svetnik vas bom nekoč zamenjal,
najvišja ljubezen je otroška igra.
Katere pesmi Edvarda Kocbeka vas posebej privlačijo? Pišite pod člankom v komentar.
Viri: Edvard Kocbek: Zbrane pesmi 1,Cankarjeva založba v Ljubljani
