"Ta neskončna razdalja vračanja,
ki jo tako hitro pretečemo.
J.R.Jimenez
Ta zvedni jasmin,
v katerem so domišljave deklice
pozabile svoje oči;
ta jasmin.
Ta nasmeh vode,
prostranega telesa,
mokrega od zvezd;
ta nasmeh.
To zlato grlo,
ki ga je imelo jutro
z vonjem po koži in guayabi;
to grlo.
Ti otoki kot premori
med poljubi in slastni sadeži
v življenju reke;
ti otoki.
Ta nihajoča domačnost
viseče mreže, pripete
s sinjimi žeblji sna;
ta domačnost.
(Sodobna španskoameriška poezija, Cankarjeva založba,Ljubljana)
Drage bralke, dragi bralci, kako se pesem Vrnitev z otoki in jasminom nadaljuje? Pišite v komentar.
Veliko pesniških užitkov!
