Če so človeški možgani računalnik, torej strojna oprema, kaj je software, torej programska oprema, ki jo uporabljamo? Zakaj pravite, da je nismo nadgradili najmanj 2400 let, odkar so jo razvili trije Grki – Sokrat, Platon in Aristotel?
Metode razmišljanja se niso spremenile že stoletja. Tradicionalne metode so bile koristne pri ukvarjanju z relativno stabilnim svetom, kjer ideje in koncepti težijo k temu, da živijo dlje kot ljudje, niso pa več primerne kot pripomoček v hitro spreminjajočem se svetu, kjer nove koncepte in ideje nujno potrebujemo. Pravzaprav je ves zahodni svet posvojil klasično grško razmišljanje, to pa pomeni nenehno presojanje in ocenjevanje, analiziranje, kritiziranje in argumentiranje. Pri vsem tem imamo argumente za absolutno in objektivno resnico in se sploh ne zavedamo, da gre za naše lastno dojemanje in kategoriziranje.
Zakaj torej moramo začeti razmišljati drugače?
Omenjenim načinom presojanja bi morali dodati še konstruktivno in kreativno razmišljanje, pri katerem bi iskali koristi in možnosti, upoštevali druge zorne kote in druge predloge drugih ljudi. To je razmišljanje, ki je usmerjeno naprej, v snovanje idej in rešitev (in ne nazaj), pri katerem ljudje sodelujejo (in ne tekmujejo). To dvigne našo operativnost, poveča učinkovitost in uspešnost projektov, omogoči razumevanje in spoštovanje med člani tima ter posledično povezanost in motiviranost udeležencev. Postopke poenostavijo in s tem pocenijo, sami pa se bolje počutijo, saj ni strahu in ega.
Kako kreativnost opredeljujete vi in zakaj je tako pomembno biti ustvarjalen?
Kreativnost pomeni, da ustvarimo nekaj, česar še ni bilo. To mora imeti na koncu tudi uporabno vrednost, korist. Nismo kreativni zaradi kreativnosti, ampak zaradi končnega rezultata. Ustvarjalno razmišljanje sestavljata dve stvari. Prva je motivacija, želja po ustvarjalnosti. To je najpomembnejše. Nato pa je tu sposobnost, veščina, ki jo je mogoče izuriti. Če motivacije ni, se ne more nič zgoditi. Če ste motivirani, skušate biti kreativni in iščete ideje, boste nekatere tudi našli. Če pa se pri tem izmojstrite, jih lahko najdete še več. Motivacija je ključ.
Kaj pa pomeni znati razmišljati in kaj je kreativno razmišljanje?
Če boste motivirani, boste razmišljali naprej in ne boste iskali krivcev, temveč rešitve. Seveda je pomembno biti tudi previden, seveda se moramo na koncu tudi kaj naučiti, a ko smo v postopku reševanja težave, generiranja ideje, izboljševanja postopka …, takrat moramo razmišljati samo o tem, kako naprej. Temu rečemo, da znate razmišljati. Če znate kreativno razmišljati, potem ne delate vedno po isti poti, ampak iščete vedno nove, drugačne, sveže, še neprehojene poti, ki so morda boljše, morda pa samo bolj zanimive.
Veliko ljudi misli, da je kreativnost prirojena lastnost, ki je ljudem dana ali ne. Ali se ustvarjalnega mišljenja lahko nauči vsakdo – ne glede na starost in vzorce?
Vsak je lahko kreativen, če je motiviran, če se trudi in vztraja. Pri tem kreativnost ni mišljena v umetniškem smislu. Ustvarjalno razmišljanje je veščina za čisto vsakdanje življenje in okolje. In če jo razumemo kot veščino, je to nekaj, v čemer lahko z mojstrenjem postanemo boljši.
Večino napak v razmišljanju pripisujete napačnemu zaznavanju. Zakaj do teh napak sploh prihaja in kako jih lahko odpravimo?
Že pred leti sem odkril, da se 90 odstotkov napak v razmišljanju in nerazumevanja med ljudmi zgodi zaradi napačnega zaznavanja, ne pa logičnega sklepanja. Če nekaj dojemamo napačno, je jasno, da bomo tudi pri razmišljanju zgrešili. Dojemanje je način, na katerega vidimo svet. Šele ko ga ugledamo, takega, kot je, lahko uporabimo logiko in razmišljamo o njem, toda dojemanje je prvo. Določajo ga izkušnje, nato pa sposobnost širšega gledanja na stvar.
Zato sem na srečanju v slovenskem parlamentu predlagal, da bi njihove seje ločili na dva dela: na del, kjer raziskujejo, in na del, kjer se odločajo. Brez tega so vsi sestanki v obliki odločanja, to pa temelji na zaznavah vsakega posameznika. Odloči se, ali mu je všeč ali ne, ali je za ali proti, potem pa to zagovarja. To ni razmišljanje. Če bi najprej raziskovali z mojimi orodji paralelnega razmišljanja, na primer z metodo šestih klobukov razmišljanja, in se šele potem odločili, bi prihajali do dolgoročno boljših odločitev. Vaš parlament bi lahko postal prvi na svetu, ki bi deloval »po klobukih«. No, ena poslanska skupina že deluje tako, nam je povedala poslanka, a samo na njihovih sestankih. Vpletajo vse udeležene, so krajši in učinkoviti.
Poleg tega je zagotovo pomembna ovira strah. Koliko gre za strah pred spremembo in koliko pred napako?
Odvisno. Lahko je eno ali drugo ali pa oboje naenkrat, tako za strah pred spremembo in vsemi zapleti, ki jih lahko prinese, kot tudi pred tem, da stvar ne bi delovala. Ljudje se tako kot jamski človek bojijo sprememb, bojijo se neznanega. Vse naše razmišljanje je takšno, da skeniramo situacijo; takoj ko jo prepoznamo, vemo, kaj moramo narediti. Tako je delal pračlovek: to rdeče v grmovju je jabolko, to poznam, utrgal ga bom in pojedel. Tako dela zdravnik: išče znano situacijo, na katero se bo odzval s poznanim načinom zdravljenja. Res pa je tudi, da je ljudi strah razmišljati »napačno«, karkoli to pomeni.
Zakaj ne iščemo novih možnosti? Kaj je največja ovira pri nastajanju inovacij?
Zadovoljni smo s prvo možnostjo, ki se je spomnimo. Največja ovira sta naše hitro zadovoljstvo in nepoznavanje orodij tolerantnega in kreativnega razmišljanja. Pa že omenjena strah pred spremembo in napako. In seveda naši možgani, ki niso bili narejeni za kreativnost, ampak za rutino. Spomnimo se pračloveka. Išče tisto, kar pozna, in s tem je zadovoljen. Tako delujejo naši možgani. To sem popisal v knjigi The Mehanism of Mind leta 1969. Knjigo so prebrali vodilni svetovni fiziki in potrdili vse, kar sem tam zapisal.
Zakaj toliko dobrih idej propade?
Razlogov je veliko. Ne dobijo dovolj podpore, včasih ne predvidijo dovolj dobro, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Pogosto je potreben čas, da se ljudje navadijo na spremembe, saj jih običajno ne sprejemajo tako hitro. Idejo je treba predstaviti na tak način, da jo ljudje lahko sprejmejo. Ne gre torej samo za idejo, ki je lahko odlična, ampak tudi za način, kako jo predstaviš. Več poudarka kot sami ideji je treba nameniti koristi, vrednosti, ki jo prinaša. Seveda pa je to lažje v kulturi, kjer ne prevladuje ego.
Ali je za kreativno razmišljanje nujno potreben čas?
Čas je potreben za izvedbo ideje, da pa bi se česa dobrega domislili, ni potreben poseben čas – če ste tega vešči, če redno vadite in uporabljate orodja za razmišljanje, potem ni nujno dolgo tuhtati. Kreativnost bi morala biti nekaj takšnega kot umivanje zob ali britje brade, redna vsakodnevna dejavnost, ki vam ne vzame veliko časa.
Ali je kreativnost vedno dobra? Se lahko pojavijo kakšni »stranski učinki«?
Mogoče tako, da zamenjajo ženo pogosteje kot drugi? (smeh) Kreativni ljudje razvijejo ogromno idej, od katerih so nekatere uspešne, druge pa ne, in zaradi slednjih imajo lahko težave. Poleg tega so morda nestrpni v okolju nekreativnih ali nerazumevajočih, morda postanejo preveč samozavestni in vzvišeni.
Zakaj bi morali več ustvarjalno razmišljati?
Ker nam to lahko izboljša življenje, ga naredi bolj veselega, optimističnega, zabavnega in uspešnega tudi s poslovnega, finančnega vidika, lahko dobite več prijateljev, pa tudi sami postanete bolj zabavna družba. Nedavno je do mene prišel Indijec in mi povedal, da je pred 30-imi leti na letališču kupil mojo knjigo in jo od takrat vedno nosi v svoji aktovki. Takrat je imel v žepu tri dolarje, danes pa jih ima tri milijone.
Šest klobukov za najboljše ideje
Med najbolj znana orodja za razmišljanje in generiranje ter filtriranje idej sodi metoda šestih klobukov, ki predstavlja strukturo in usmerja miselni proces. Najprej izbrane ideje pogledate z rdečim klobukom (čustva, občutja), potem pa tiste, ki so vam res všeč, presojate – naprej z rumenim klobukom (prednosti, koristi, priložnosti nove ideje), šele potem s črnim (slabosti, omejitve, tveganja), na koncu pa z zelenim (kako bi prej odkrite težave lahko premagali, s čimer modificirate prej provokativno idejo v praktično). Na koncu pod modrim klobukom sprejmemo sklep in se odločimo o nadaljnjih korakih.
Vir: www.viva.si
