Ela Peroci: Smetana

Nežika je bila srečna deklica. Nič drugega ni imela kot belo račko z rdečim kljunom. Včasih je prišla k njej Laura, ki ni bila tako srečna. Imela je vsega preveč, zato se je dolgočasila. Z Nežiko pa sta sedli v travo pred hišico in gledali, kako plava v potoku bela račka z rdečim kljunom.

Nekoč je povabila Laura Nežiko k sebi. Nežika je bila povabila vesela in je šla. Prišla je v lepo in veliko hišo, a ko je gledala okoli sebe, se ji je noga ustavljala. Ni vedela, kam naj se obrne. Več vrat je bilo na stežaj odprtih v velike sobe.

"Laura!" je poklicala in njen glas je plašno vztrepetal v gluhem prostoru. Laura je takoj prišla. Stopala je neslišno po mehki preprogi, potem pa je prijela Nežiko za roko in ji rekla:

"K babici te odpeljem, tam imam svoje igrače." In jo je vodila skozi sobe. Vrata so se odpirala in zopet zapirala za njima. Vsaka soba je bila drugačna, ena v modrem, druga v zelenem, a v nobeni ni bilo človeka. Šesta soba je bila majhna in mračna. Tu je sedela v velikem gugalnem stolu Laurina babica. Bila je majhna in vsa siva.

"Babica, z Nežiko se bova igrali, " je povedala Laura.

Babica je pogledala Nežiko, se zagugala na stolu in ni nič rekla. Komaj sta z Lauro sedli k igračam, že je  babico srdito pozvonila z zvončkom. Tisti hip je prinesla kuharica na pladnju tri skodelice smetane. Pladenj je postavila na mizo in odšlo.

"K mizi!" je rekla babica. Nežika je sedla poleg Laure in se veselila sladke smetane.

Babica je smetano razdelila. Pred Lauro je postavila eno skodelico, pred sebe dve. Nežiki pa ni ponudila nič. 

(Odlomek iz knjige: Ela Peroci: Za lahko noč: Smetana, Založba Mladinska knjiga, 1985) 

Drage bralke, dragi bralci, knjigo poznate? Odlomek Smetana v knjigi?

Kaj je bistvo zgodbe? Kako bi zgodbo nadaljevali vi?

Veliko ustvarjalnosti in otroške domišljije!

Kvalitetne zapise bomo objavili v Ventilatorju besed www.ventilatorbesed.com