Enzo Santese: Na/migi in molčanja v ritmih poezije (nei ritmi della poesia), Edizioni/Založba, 2009

0
43

Proti modrini

Obdana s temnimi lasmi
kot kozmična noč,
razvneta od pogostnih
skrivnostnih koprnen,
z globokim pogledom,
zaztrtim v obzorja žive sreče
na balkonu, ki terja nenehno
božanje po bleščeči koži,
ki govori o prividih
sipin, razžrtih
od sunkov nestalnega vetra.

Krakov

Tržnica z
mrgolenjem duš,
ki iščejo jutrišnji dan,
okamneli mladci
na premičnih odrih
v pričakovanju plačila
za vlogo mimika,
nerazločen ropot, pridušen
od nestalnega vetra.
Sinje oči režejo
nenehni vrvež in
vsakdanjo gnečo
med ulicami in trgi,
ki govorijo nešteto jezikov,
medtem ko Bog gleda
med cerkvami in sinagogami
in pečati spomine
v počasnih kadencah
neke nove harmonije.

Jadra

Krpice beline
na modrem prostranstvu
nasproti komaj rojenemu soncu,
v svetlobni lupini,
ki nosi utripe
vitalnosti na gladki morski
površini, vabljivi
kot dekliška koža, ki hlepi
po božanju brez konca in kraja.
Grejo in iščejo širna obzorja,
ki odmevajo po ljubezni,
s prisluhi razumnosti.

Drage bralke, dragi bralci, katere pesmi predstavljenega avtorja še poznate? Kaj veste o njegovem ustvarjanju?
Zakaj imate radi poezijo? Svoja razmišljanja nam pošljite na vladka@ventilatorbesed.com
Zanimive zapise bomo objavili v Ventilatorju besed.

""