Foto/grafika: vloga fotografije v grafiki in grafičnem oblikovanju sedemdesetih let

0
827

MGLC, 1. 4.–19. 6. 2022

Kustosa: Gregor Dražil in Lucija Šutej

 

V šestdesetih letih minulega stoletja so pop art in sorodne smeri v ospredje umetniškega raziskovanja postavili razmislek o umetno ustvarjenih mejah med visoko in popularno umetnostjo, med umetniškim in uporabnim, med množičnim in unikatnim. V grafičnih in grafičnooblikovalskih podobah so se ob ustaljenih likovnih elementih začeli pojavljati inserti fotografskega značaja.

Projekt Foto/grafika, ki ga sestavljata razstava in monografija, bo osvetlil pojav fotografske podobe in fotografskega razmišljanja v grafiki in grafičnem oblikovanju. Na razstavi bomo skušali preseči pogosto umetno postavljeno mejo med umetniško grafiko in grafičnim oblikovanjem pa tudi razrahljati ločnico med »mainstream« umetnostjo in alternativno produkcijo.

Stane Jagodič, Častilec svetlobe, barvni sitotisk, 1978

Ob koncu šestdesetih let minulega stoletja so se v grafičnih in grafičnooblikovalskih podobah ob ustaljenih likovnih elementih začeli pojavljati inserti fotografskega značaja. Uporaba koščkov ali celotnih fotografij je kmalu postala priljubljen izrazni prijem, ki mu lahko sledimo celotna sedemdeseta leta in dalje. Projekt Foto/grafika, ki ga sestavljata razstava in monografija, skuša osvetliti pojav fotografske podobe in fotografskega razmišljanja v grafiki in grafičnem oblikovanju.

 

V kakšnem kontekstu se razvije ta pojav? Najprej povejmo, da je v Sloveniji ob koncu šestdesetih let vladalo veliko zanimanje za fotografijo. V vzponu je bilo fotografiranje kot prostočasna dejavnost, hobi, vedno večji je bil obseg fotografije v medijih (časopisje, revije), industriji in reklamni dejavnosti (kot del celostne grafične podobe). Pojavljati se je začela tudi drugačna, umetniška fotografija, ki je spet dobila prostor tudi v likovnih institucijah. Pomembno je poudariti, da je televizija, ki je med drugim v sedemdesetih letih v Sloveniji začela oddajati v barvah, vse bolj postajala del vsakdanjika slehernika. Njena estetika in tehnika sta bili privlačni za umetniško raziskovanje. Med drugim se je zanimanje likovnih umetnikov za medij gibljive slike pokazalo ob koncu šestdesetih let s pojavom video arta.

Milan Pajk, Chevron & Star Motel, Wendover, Utah, barvni kseroks, 1981.

V šestdesetih letih so pop art in sorodne smeri v ospredje umetniškega raziskovanja postavili razmislek o umetno ustvarjenih mejah med visoko in popularno umetnostjo, med umetniškim in uporabnim, med množičnim in unikatnim. Pozornost umetnikov, ki so iskali načine, kako se odzvati na družbeno realnost množične produkcije predmetov, informacij in podob, je pritegnila tehnika sitotiska. Tiskarska tehnika, ki je do tega časa dominirala predvsem v industriji, je v očeh umetnikov postala orodje oziroma vstopna točka za razmislek o ekonomskem razcvetu, potrošniški mentaliteti in drugih družbenih pojavih, značilnih za povojni zahodni svet.

 

Prenos sitotiska iz industrijske sfere v umetniško je v šestdesetih in sedemdesetih letih povzročil pravi razcvet grafične produkcije. Umetnike so pritegnili industrijski značaj, nova barvitost in splošna estetika sitotiska, njegova pomembna prednost pa je bila tudi, da je z uporabo fotopostopkov omogočal prenos zunanjega, neumetniškega materiala v novo likovno podobo. Princip kolažiranja fotografskih podob v tehniki sitotiska je v šestdesetih letih v svetu in, z manjšo zamudo, v Sloveniji postopoma postajal ključni element nove grafične govorice.

 

Poleg sitotiska je za razmislek o fotografiji in njenih aplikacijah v likovni umetnosti pomemben še en tehnični izum – kseroks. Pojav fotokopirnega stroja je prinesel cenovno dostopno tehniko razmnoževanja, povečevanja in manipuliranja z (fotografskim) materialom. Od konca sedemdesetih let je subkulturna scena kseroks intenzivno uporabljala za plakatno in drugo produkcijo. Fotokopiranje je omogočilo enostavno in učinkovito razširjanje informacij ter umetniških in političnih idej, v umetnost tiska pa je kseroks vnesel novo, specifično estetiko.

 

Na razstavi, ki se zaradi fizičnih omejitev prostora osredotoča na območje Slovenije, se bodo ob umetniških delih izbranih avtoric in avtorjev razkrivali opisani okviri in številni drugi odtenki fenomena fotografije v grafiki. Predstavili bomo umetnike, ki so izkoristili tehnične možnosti sitotiska in kseroksa, pa tudi ustvarjalce, ki so vrhunske likovne rezultate dosegali v klasičnih grafičnih tehnikah. Skušali bomo preseči pogosto umetno postavljeno mejo med umetniško grafiko in grafičnim oblikovanjem pa tudi razrahljati ločnico med »mainstream« umetnostjo in alternativno produkcijo.

 

Razstavo Foto/grafika: vloga fotografije v grafiki in grafičnem oblikovanju sedemdesetih let bosta sestavljala dokumentarni in razstavni del. V dokumentarnem delu so predstavljeni posamezni ustvarjalni konteksti, kolektivi in prostori, pomembni za produkcijo razstavljenih del. Na ogled pa so dela več kot 40 umetnic in umetnikov.

 

——————————————————————————————————————-

 

Sodelujoči umetniki

Lojze Logar, Janez Bernik, Adriana Maraž, Marjan Kravos, Bogoslav Kalaš, Dževad Hozo, Jože Spacal, Zvest Apollonio, Rudi Španzel, Peter Krivec, Stane Jagodič, Berko, Dušan Pirih Hup, Iztok Osojnik, Vesna Črnivec, Jane Štravs, Zmago Jeraj, Milan Pajk, Jane Štravs, Boris Jesih, Gorazd Šefran, Darko Slavec, Matjaž Vipotnik, Jure Jančič, Nino Kovačević, Janez Suhadolc, Ranko Novak, Peter Skalar, Bronislav Fajon, Oskar Kogoj, Judita Skalar, Miljenko Licul, Janez Koželj, Dušan Benko, Milan Zornik, Harald Draušbaher, Simon Mlakar, Marko Gosar, Janez Matelič, Duba Sambolec, Cveto Zlate, Aleš Sedmak, Aldo Ivančič, Neven Korda, Brane Bitenc, Anita Lopojda, HC Kolektiv

 

——————————————————————————————————————-

Informacije

Razstava je na ogled od 1. aprila 2022 do 19. junija 2022, od torka do nedelje, od 10. do 18. ure.

Več informacij, stiki za odnose z javnostmi MGLC, Sanja Kejžar Kladnik: sanja.kejzar@mglc-lj.si, 01/241 38 19

S podporo: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana