V Mestni galeriji 2 v Ljubljani je na ogled Pregledna razstava ob osemdesetletnici Miroslava Zdovca, mojstra fotografije. Razstavljen je izbor fotografij, ki kaže izbrani pregled fotografskega ustvarjanja priznanega slovenskega fotografa z opusom od leta 1945 do 1988, torej do zadnjih let, ko je fotograf še aktivno ustvarjal.
Rojen je bil 5. julija1929 v Ponikvah pri Celju. Za fotografa se je izučil pri Pelikanu v Celju 1947 in se istega leta preselil v Ljubljano, kjer se je zaposlil pri Fotoliku. Leta 1951 se je zaposlil v Muzeju NOV, leta 1954 pa v Moderni galeriji. Po opravljenem mojstrskem izpitu je postal fotograf na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, od leta 1979 pa je deloval kot fotograf v samostojnem poklicu. Od leta 1968 je član fotogrupe ŠOLT-Ljubljana, od leta 1972 član Društva oblikovalcev Slovenije in od leta 1980 član Kabineta slovenske fotografije v Kranju. Prvič je razstavljal na samostojni razstavi leta 1971. Udeležil se je likovnih kolonij v Bistri leta 1979 in 1980. Od leta 1973 se je intenzivno ukvarjal z barvno fotografijo. Njegove fotografije se nahajajo v stalni zbirki Kabineta slovenske fotografije v Kranju, v zbirki Fotogalerije v Novem Sadu in v mnogih zasebnih zbirkah. Na področju uporabne fotografije je specialist za fotografske predstavitve del likovnih umetnikov. Je avtor ali soavtor več likovnih monografij in številnih katalogov.
Po besedah dr. Sarivala Sosiča, muzejskega svetovalca in kustosa razstave, je Zdovc v preteklosti svoje fotografije razvrščal v cikle z natančnimi naslovi, kot na primer Okna, Odsevi, Akti, Pokrajine, Vagoni, Znaki, Številke. Tokratna razstava ni urejena po ciklih, pač pa je to izbor in pregled nekaterih znanih in manj znanih fotografij. Fotografa ta dela opredeljujejo kot ustvarjalca z natančnim, spretnim in premišljenim odnosom do izbire motivike in tematike. Ne zanima ga hipni vtis, pač pa izostren, v fotografskem delovnem postopku izoblikovan odnos do zapisovanja medsebojnih razmerij svetlobe in teme, iskanja ustreznih položajev motiva ali figure v ambientu, pogledi spredaj, zadaj, v prostor, iz prostora, z visokega očišča ali pa izrazito frontalno. Poglablja se v detajliranost površin in predvsem odkrivanje struktur, ki gradijo ploskve in se v končnem vizualnem efektu vključijo v razmerje linij, vertikalnih ali horizontalnih poudarkov, premišljene kompozicije in predvsem prelivanje odsevov ter odbleskov.
