Od 8. maja do 29. maja 2013
Mala galerija CD
URBAN CERJAK: Push,push,pop!
Fotografska razstava
Odprtje bo v sredo, 8. maja 2013, ob 20. uri.
Urban Cerjak sodi med najmlajše fotografe, ki so bili uvrščeni v fotografski program Male galerije CD. Po končani srednji šoli za oblikovanje in fotografijo je Cerjak (r. 1986 v Ljubljani) obiskoval Inštitut in akademijo za multimedije IAM, na katerem je diplomiral z naslovom Rolkarska fotografija. Sedaj obiskuje drugi letnik šole Vista, smer fotografija. Fotografije objavlja v številnih revijah, kot so Pendrek, Adrenalin, Playboy, Žurnal, Kontejner, Nova, revija STOP, Amouage. Sodeloval je tudi pri različnih projektih, zlasti iz filma in videa, imel je več samostojnih razstav in se udeležil vrste skupinskih. Zadnje leto se ukvarja tudi z gledališko fotografijo, fotografiranjem aktov in pripravlja svojo spletno revijo, posvečeno uličnemu življenju. Tokratni izbor del prikazuje slovenski skejtbording v novi luči: razbeljeni asfalt, povoskani robniki, stopnice, ograje, rolka in akcija. Mestna arhitektura se spreminja v poligon trikov in rolkarjem omogoča izražanje. Šport ali umetnost? Ali nekaj vmes? …
Ciklus 25 razstavljenih črno-belih fotografij je nastajal v obdobju 2006–13.
Besedilo za razstavno publikacijo z naslovom Bi rolkanje obstajalo brez fotografije?je prispeval Miha Šalehar.
____________________________________________________________________
Več informacij in dogovori za intervjuje:
Urban Cerjak
T 040 437 062
_______________________________________________________________________
Fotografske razstave CD podpira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Miha Šalehar: Bi rolkanje obstajalo brez fotografije?
Vedno me je zanimala soodvisnost urbanih športov in objektiva. Ko opazujem neštete ponovitve trikov, od katerih le delček popolnega ostane času, se vedno sprašujem, zakaj fantje to sploh počnejo. Pa kdo je tam zaradi koga? Kakšen je odnos med tistim za lečo in onim pred njo? Kdo in kako koga motivira? Kdo koga nagovarja? Kdo koga navdihuje? In ne nazadnje: zakaj še vedno fotografija, če je na voljo video?
Malo je urbanih subkultur, ki so tako močno vezane na fotografijo, kot je rolkanje; lahko bi navrgli, da bi rolkanje brez fotografije ostalo zgolj šport, katerega artefakti bi mulcem na ulici pomenili toliko kot rokometni športni copati. Je že kdo slišal za rokometne bende, hlače ali kapo? Pravzaprav je fotografija tako integralen del skejterske kulture, da lahko rečemo, da se šele skozi objektiv rolkanje presnovi iz urbanega športa v subkulturo, iz neskončnih serij »fizkulturnih« poskusov v polje estetike. V sceno. Šele s fotografijo se lahko zgodi popolnost.
Domišljam si, da je sam akt trika na rolki tako trenuten, zahteven, dinamičen in ponovitvam navzlic enkraten, da ga sam akter ne more doživeti v svoji popolnosti. Prehitro mine, preveč »zabije«. Za popolno doživetje vrhunca, ki je le košček, ukraden iz sekvence, nujno potrebuje v času ustavljen dokaz. »Trenutek, v katerem se zgodi magija,« pravi Cerjak. Za tak dokaz pa sta potrebna dva: fotograf in akrobat, ki delujeta v zanimivem sožitju, saj pri tem ne gre le za motiv in tistega, ki ga dokumentira, temveč za nekaj več.
Tega se zavedata oba, zato bi popolno fotografijo lahko opredelili kot čustven trenutek, v katerem je vzajemna zavist največja: on, ki skozi objektiv vidi, bi v tem trenutku rad letel; on, ki leti, bi se v tem istem trenutku rad videl. Upa, da se bo, in bo se. Vzajemna motivacija, skupaj se bosta lahko doživela. Rolkanje torej lahko živi brez fotografije, ne more pa se brez nje doživeti. Video sicer zazna več, a sam po sebi nima sposobnosti določitve tistega trenutka, »v katerem se zgodi magija«. Kolikost proti kakovosti?
Če na ulici opazuješ rolkarje pri početju in se dolgočasiš, potem ne gledaš prav, predvsem pa gledaš preveč, predolgo in preširoko. Šele po skrbni izbiri lokacije, kadra in trenutka akcija pritegne poglede tudi v skrivnosti scene neposvečenega dela zemljanov. Mitični poleti nad urbano arhitekturo so zlitje fotografove ideje popolnega kadra in akrobatove vizije popolnega trika. Spotov, ki niso fotogenični in te popolnosti ne omogočajo, se ne fotka. Še eno nepisano pravilo akcijo, ki je v svojem bistvu športna, postavlja v druge kontekste. Isti trik v bazenu na Koleziji zaživi drugačno zgodbo kot na stopnišču predmestja Casablance. Četudi je za trik primerna urbana infrastruktura globalna, je v Cerjakovih, pravzaprav arhitekturnih kompozicijah vedno močan pridih lokalnega.
Rolkarska fotografija je prav zaradi iskanja popolne lokacije vedno razlog za dvig sidra. Potrebuje pa dobro ekipo. Šele z odličnostjo in tehnično brezhibnostjo na obeh straneh fotografskega aparata so ustvarjeni optimalni pogoji za rudarjenje najlepših trenutkov življenja. Dean Gostimirovič, Tomaž Šantl, Tadej Skrbiš, Almir Jusović in Igor Kragelj nastopajo pred objektivom, Urban Cerjak pa za njim. Sekstet, ki ste mu danes priče, je popolna tolpa, ki obeta dobro zgodbo.
Dobra zgodba pa je lahko samo dober »roadtrip«: poiščeš ustrezen spot, »odfuraš« trik, dokumentiraš in greš naprej. Casablanca, Barcelona, Split, Beograd, Romunija, Domžale … Šest let, nekaj razbitih zob, par izvinov, pest oteklin, ščepec kvalitetnega hematoma, vreča smeha in nekaj deset tisoč udarcev zaklopa in naprej smo tu. Toliko vsega za nekaj popolnih trenutkov. Malo ali veliko?
Življenjepis avtorja
Urban Cerjak je bil rojen 25. 11. 1986 v Ljubljani, staršem Katji in Slavku Cerjaku. Obiskoval Osnovno šolo Prežihovega Voranca, pozneje končal Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo – smer fotografski tehnik. Svojo mladost je resneje posvečal različnim športom, pri katerih je dosegal tudi dobre rezultate, po poškodbi leta 2001 pa je svojo energijo usmeril v dokumentiranje športnih podvigov. Leta 2005 je začel obiskovati IAM – Inštitut in akademijo za multimedije, na kateri je diplomiral z nalogo Rolkarska fotografija. Trenutno obiskuje drugi letnik šole Vist – smer fotografija. Njegova dela so se pojavljala v naslednjih revijah: Pendrek, Adrenalin, Playboy, Žurnal, Kontejner, Nova, Stop, Amouage ter Svet in ljudje. Objavljal je tudi na spletnih straneh, kot so 24ur.com, vest.si, Žurnal … Veliko časa posveča analogni fotografiji – razvijanju svojih multimedijskih tehnik in prenašanju fotografij na različne površine. Poleg fotografiranja ekstremnih športov ga najbolj zanimajo avtorska fotografija, pa tudi fotografija v gledališču, modna fotografija, reportažna in komercialna fotografija. Veliko deluje še v videoprodukciji in glasbi. Sodeloval je pri raznih projektih, kot so:
– Hevreka, slovenski sejem inovacij – Prepisani, spletna videoserija
– Ehhh, prvi slovenski profesionalni snovbord film
– To ni hec, slovenski rolkarski film – Mind the gap, Shajba BMX, prvi slovenski profesionalni BMX-film
– videospoti, Carpe Diem, McSunny ft. Murat, Liam
Razstave:
– skupna razstava dijakov SŠOF Vidim nevidno (mentorica Sonja Lebedinec); Cankarjev dom, 2005
– multimedijska razstava: Tomaž Šantl, Hana Juta, Urban Cerjak, Almir Jusović; DZMT, Trzin, 2009
– samostojna razstava fotografij: Mind the gap; trgovina Obsešen in Mladinski klub Slovenj Gradec, 2011
– skupna razstava študentov VIST: Refleksije; Galerija Photon, 2010
Osebni dosežki:
– bronasti delfin, 1995
– Swatch fun tour – prvo mesto v deskanju na snegu (veleslalom, najmlajši), 1999
– Zelenica Board kamp – prvo mesto v deskanju na snegu (prosti slog), 1999
– Milka, dirka za pisano desko – prvo mesto v deskanju na snegu (veleslalom); Golte, 2000
– državno prvenstvo v deskanju na snegu (paralelni slalom, rekreativci) – prvo mesto; Rogla, 2000
– priznanje EPI Reading Badge; Ljubljana, 2000
– pohvala za učno pomoč sošolcu; Ljubljana, 2000
– Deutsch in Graz Mittelstufe II, opravil z odličnim uspehom, 2001
– prvo mesto na natečaju Ite Rine v organizaciji Kinodvora in SŠOF, 2003
