Za ljubitelje poezije in glasbe smo 9. januarja priredili pesniško glasbeni večer s tremi gosti:
pesnik Franc Tominec je prebiral svoje pesmi, pela jih je Jadranka Jakomin, na kitaro pa je igral Elvis Šahbaz. Vsak od njih je mojster svojega umetniškega izraza, a za zdaj naj kaj več povemo o pesniku.
Franc Tominec se je rodil leta 1968 v Ljubljani. Tu je uspešno zaključil poklicno izobraževanje na PTT srednješolskem centru Ljubljana, smer telekomunikacije. Dolga leta je bil zaposlen na Telekomu Slovenije, a ga to delo ni več izpolnjevalo. Zato se je odločil za umetniško pot. Ukvarja se s fotografiranjem, pisanjem, slikanjem in humanitarnimi prostovoljnimi deli na različnih področjih. Leta 2001 je po vrnitvi s potovanja po Indoneziji napisal potopis »V raj in nazaj«. Takrat je tudi prvič razstavljal svoje fotografije. Od tedaj je sodeloval že v vrsti skupinskih fotografskih in slikarskih razstav ter prejel nekaj nagrad. Razstavljal je tudi samostojno. Nekaj njegovih fotografij so objavili v španski reviji »Photohispalis«, ki izhaja v Sevilli. Slika z olji na platno in se redno udeležuje Ex temporov.
Leta 2008 so bile prvič objavljene njegove pesmi v zbirki »Poetry for charity«, ki je izšla v Nigeriji. Izkupiček od prodaje knjige je namenjen pomoči otrokom v Nigeriji. Leto kasneje je bil sprejet v dobrodelno organizacijo »Umetniki za mir« v Frankfurtu. Domačemu občinstvu se je prvič predstavil leta 2010 s knjižno zbirko »Jemanje iz škatle«, ki jo je ilustriral Erik Lovko. Naslednje leto so njegovo poezijo objavili v zborniku seniorjev JSKD. Istega leta je izdal pri založbi Ekslibris iz Ljubljane svojo drugo knjižno zbirko »Tudi vesolje se sprašuje, kaj se skriva v moji kleti«. Svojo tretjo pesniško zbirko je leto za tem izdal pri založbi Exlibris v Ameriki z naslovom »The interior from the outside«. Poleg tega se je ponovno uvrstil v zbornik seniorjev JSKD in zbirko »Valovanje misli« založbe Literarni val.
V izpovedno osebnih pesmih iskreno opisuje svoje doživljanje sveta in ljubezni, svoja spoznanja in resnice. Pomembna sta mu tako človek kot svet, v katerem živi. Pozorno opazuje zunanji svet in svojo notranjost, vse vzgibe, pa tudi čute. Verjame v ljubezen, ker nam edina lahko osmisli življenje in vodi vse sile v vesolju in v človekovi notranjosti. Njegovi stihi so lahko žalostni, melanholični ali hudomušni, so nežni, prijetni ali dramatični, igrivi, topli, jasni. Pesmi so lahko daljše ali zapisane v obliki haiku, za vse pa je značilno tudi bogastvo metafor. O svoji poeziji in življenju je zapisal: »Moja poezija je kratka…kot je kratka lahko le moč ene same besede … besede: Ljubezen. Sem amater, kar pa zame pomeni neomejeno svobodo izražanja. Spoštujem vse, ki klepljejo črke v besede in iz besed ustvarjajo približke lepim, nežnim, neizpolnjenim sanjam. Vse, kar v življenju počnem, opisujem v sebi razumljivem jeziku. Sem čisto navaden človek, ki ima to srečo v življenju, da mu je bila dana možnost potovati, spoznavati svet in ljudi ter se izražati skozi fotografijo, slike, pomoč ljudem in pisanje. Pustolovščina in srčnost je prisotna v vsakem človeku. Srečen je tisti, ki mu uspe narediti ta korak in to željo izživi.« Poleg pesmi piše tudi filozofske eseje in druge prispevke.
Je ustanovitelj kulturnega društva Vse-eno.
Prepletanje poezije Franca Tominca, izvrstnega igranja na kitaro Elvisa Šahbaza in solo petja Jadranke Jakomin je obogatilo vse obiskovalce tega večera. Tako smo se vsi prepričali, da so lahko tudi predstavitve knjig in pesniški večeri zelo lepa in prijetna doživetja, tako da upamo, da bodo tudi prihodnji tako dobro obiskani.
