Ko udeležence mednarodnih trgovinskih transakcij z blagom na ozemlju Republike Slovenije pestijo vprašanja o njihovi obremenitvi z davkom na dodano vrednost, so vezani na vozle pravil, kot je na primer, da »»dobava blaga«pomeni prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot da bi bil prejemnik lastnik,« »»opravljanje storitev« [pa da] pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga.«[1]Zapletenost teh pravil spominja na legendo o frizijskem kmetu, ustanovitelju mesta Gordion: »Zevsu je posvetil svoj voz, na katerem je bil jarem privezan na oje z zelo zapletenim vozlom. Ta vozel so hranili v Zevsovem svetišču, po prerokbi pa naj bi bilo tistemu, ki bi vozel razrešil, namenjeno, da zavlada nad vso Azijo.«[2]
Če so v trenutku obdavčitve oziroma davčne oprostitve zvezani z notranjim pravom, bodo uporabljali pojem »stvar«, saj pri nas prodajalec nosi breme ustrezne izročitve stvari, ki se prodaja.[3] Stvar je samostojen telesni predmet, ki ga človek lahko obvladuje, vključuje različne oblike energije in valovanja ter je sestavina stvari vse, kar je v skladu s splošnim prepričanjem del druge stvari, v dvomu tudi pritiklina.[4] Če pa so zvezani z mednarodnim pravom, bo šlo za pojem »blago«, pri mednarodni prodaji gre namreč za breme izpolnitve obveznosti dobave blaga.[5] Enoznačne opredelitve blaga ni. Pravila evropske carinske unije na primer obsegajo vso trgovino z blagom, blago pa pomeni proizvode, ki jih lahko vrednotimo v denarju in so lahko predmet trgovinskih transakcij.[6] Živali so tudi blago, s katerimje mogoče trgovati.[7] Podobno je pri neopredmetenih sredstvih, kot je elektrika – vendar pa televizijski signali niso blago, temveč so »storitve«.[8] Nadalje bodo vezani na pravila sporazumov, ki so del Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, in sicer zlasti Splošnega sporazuma o carinah in trgovini ter Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami. Vendar tudi tu ne bo povsem jasno niti, kaj storitve so, niti kakšna je razlika storitev nasproti blagu.[9] Zapletena vprašanja pa bodo morali interpretirali ob uporabi pravil Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb.[10]
Svoj vozel bodo tako presekali z zamahom »v dobri veri, skladno z običajnim pomenom pojmov pogodbe, v njihovem kontekstu in v luči njihovega cilja in namena«.[11]
Žiga Stupica
(http://dajatve.com/sl/publikacije/e-knjiga-carina-in-davek-v-mednarodni-trgovini
[1] Iz 1. odstavka 6. člena in 1. odstavka 14. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list Republike Slovenije, številka 117/2006).
[2] Iz 138. strani slovenskega prevoda, prireditve in ureditve dela Vladete Janković, Kdo je kdo v antiki: mitologija, zgodovina, umetnost (Branislava Avbelj in drugi, Založba Modrijan, 2004. Izvirnik: Imenik klasične starine, 1992).
[3] Po 1. odstavku 435. člena in 2. odstavku 447. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list Republike Slovenije, številka 83/2001).
[4] Po 15. členu, 1. odstavku 16. člena in 2. odstavku 17. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list Republike Slovenije, številka 87/2002).
[5] Po členu 30 United Nations Convention on Contracts for the International Sale of Goods, Concluded at Vienna on 11 April 1980, No. I-25567, United Nations, Treaty Series, Vol. 1489.
[6] Po 2. odstavku 1. točke razdelka B. obrazložitve sodbe Sodišča Evropskih skupnosti (sedaj poimenovano Sodišče Evropske unije) v zadevi 7-68 z dne 10. decembra 1968 (angleška različica).
[7] Po Damian Chalmers, in drugi: European Union law: text and materials. CXXVI, Cambridge University Press, Cambridge/New York 2006, stran 659.
[8] Po obrazložitvi sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi 155-73 z dne 30. aprila 1974 (angleška različica); glede elektrike glej v: Facts, II.D., The principle of the free movement of goods and commercial monopolies (Questions 1, 2 and 6 to 11), glede televizijskih signalov pa glej v: Law, B., točka 6, prvi odstavek.
[9] Po Jan Wouters in Bart De Meester: The World trade organisation: a legal and institutional analysis, Intersentia, Antwerpen/Oxford 2007, stran 105, točka 136 , vključno z opombo številka 435.
[10] Po poročilu ugotovitvenega sveta Svetovne trgovinske organizacije, številka WT/DS31/R, (97-0939), z dne 14. marca 1997, razdelek V.C.(i), točka 5.17, stran 70.
[11] Iz 1. odstavka 31. člena Vienna Convention on the Law of Treaties (with Annex), Concluded at Vienna on 23 May 1969, No. I-18232, United Nations, Treaty Series, Vol. 1155.
