V Mestni knjižnici Izola je v mesecu aprilu na Stenah ustvarjalnosti prisoten, takorekoč, cel svet. Na stenah namreč visi kar 36 koncertnih fotografij fotografske razstave »Rock ‘n’ Roll saved my soul«, na katerih so med svojimi nastopi v večjih evropskih mestih, fotografirani svetovni glasbeniki. Avtor razstave je mlad Izolan, ljubitelj koncertne fotografije in rock glasbe z umetniškim imenom Sley, s katerim se tudi predstavlja. Navdušenec koncertov je svojo fotografsko pot koncertne fotografije začel na negotovem terenu med živahno publiko na koncertih po Evropi. Le to predstavlja velik izziv, saj se fotografiranje ne odvija v mirnem kotičku pod odrom, ki je predviden za fotografe. Na razstavi deli svoje prve izkušnje, ki so ga peljale v novo poglavje koncertne fotografije.
Fotoaparat ne sme na koncertno prizorišče
Koncerte obiskuje že od nekdaj in vedno mu je družbo, poleg prijateljev, delal tudi fotoaparat. Sprva analogni, kasneje prve kamere na mobilnih telefonih in prvi manjši kompaktni fotoaparati. Karkoli, kar bi zajelo koncertno vzdušje in trenutke za spomin. Med pregledovanjem fotografij in obujanjem spominov, je bilo veliko posnetkov, ki so izstopali. Zajeti koncertni trenutki so sčasoma začeli prikazovati vzdušje, čustva in portrete glasbenikov, posebne trenutke in dogajanje. Tako je spoznal, da bi take fotografije lahko prerasle v kaj več kot le spomin. V njih je videl možnost in odskočno desko, da bi se s tem tudi resneje ukvarjal. Tako sta se razvili ljubezen in strast do koncertne fotografije. Osnovno opremo je vselej izkoristil maksimalno, in kljub temu, da le-ta do sedaj ni bila profesionalna, ustvaril kakovostne fotografije. Pred tem pa je sledilo raziskovanje; kakšen fotoaparat bi bil najbolj primeren za to, glede na to, da so organizatorji postajali strožji do tega kakšen fotoaparat se sme prinesti na koncertno prizorišče.
Iskanje in spoznavanje opreme
Raziskovanje je vzelo kar nekaj časa. Fotoaparat je moral biti primeren za koncertne pogoje, luči in hitenje glasbenikov po odru, moral je imeti dovolj povečave, moral je ustrezati pogojem fotografiranja v zaprtih prostorih in zunaj, moral je imeti dobro stabilizacijo, biti odporen na udarce, saj fotografiranje iz publike prinaša številne izzive in tveganja. Največjo težavo je predstavljala velikost fotoaparata. Moral je bil videti majhen, saj ga v nasprotnem primeru ne bi dovolili vzeti na prizorišče. Raziskovanje je obrodilo sadove in konec 2014 se je Sleyu na koncertih pridružil tudi nov Sony-jev kompaktni fotoaparat. Vaja dela mojstra in sčasoma je spoznaval, kako se fotoaparat odziva in kakšne nastavitve mora uporabiti v različnih koncertnih pogojih. Učenje ga je pripeljalo do fotografij s katerimi se predstavlja v knjižnici.
Sčasoma je tudi ta fotoaparat postal trn v peti organizatorjem. Sley je podelil zgodbo iz Münchena, ko je čakal za vstop na koncert Guns N’ Roses. Fotoaparat je pustil doma v izogib težavam pri pregledu na vhodu, saj se je glede prinašanja fotoapartov na koncert še bolj zaostrilo. Ker je bilo prizorišče blizu prenočišča, je varnostniku pokazal sliko fotoaparata na telefonu v upanju, da bo lahko šel ponj. Varnostnik je odkimal in dejal, da je fotoaparat preveč profesionalen. Podobno se je zgodilo v Milanu za koncert skupine Def Leppard, ampak z nekaj pogajalskega jezika in predstavitve fotoaparata, je varnostnik popustil.
Lov na koncerte
Koncerte po Evropi je večinoma obiskal v lastni režiji za več dni, saj je to omogočalo tudi obisk samega kraja koncerta in srečanje s svetovnimi glasbeniki, s katerimi je izmenjal nekaj besed in se z njimi fotografiral. Na Stenah ustvarjalnosti se predstavlja s fotografijami koncertov Guns N’ Roses, Scorpions, Tenacious D, Zakk Wylde (Black Label Society), Iron Maiden, Judas Priest, Edoardo Bennato, Def Leppard, Alice Cooper ter domači Stanly Bakan, Pearl Jam Project in OK Junior. Poleg teh, s katerimi se predstavlja, je obiskal še: Green Day, Volbeat, Rammstein, Whitesnake, The Dead Daisies, Slash and Myles Kennedy and The Conspirators, LA Guns, Mr. Big, Europe, Black Sabbath, Helloween, Social Distortion, Motley Crue, White Buffalo, Sebastian Bach, Ritchie Kotzen, De Snider, in še in še.
Poleg koncertne fotografije se preizkuša tudi v urbani, pokrajinski, portretni in makro fotografiji, rad pa se posveti tudi ustvarjalnemu rezljanju lesa in sprehodom v naravi, kjer mu je fotoaparat nepogrešljiva družba.
Sleya lahko spremljamo na instagram profilu pod ključnimi besedami sley_photo.
Napisala Erika G. iz MKI
