3. Ti kaj manjka?
Enostavno tega nikoli ne pozabiš –
kako te oče drži za roko,
medtem ko tečeš v eni, dolgi sapi
po visokem,
ozkem zidu
ob ograji,
da ti srce nabija kakor fliper;
scena popolna, nič ti ne manjka –
lasje ti dišijo po brezovem šamponu,
življenje
po škatli čokolatinov Kraš,
s tretje police levo zgoraj,
tik nad plastičnim zabojem s kislim zeljem,
v vaški trgovini z redkim živežem.
Danes boš to ponovila, skleneš.
V plitkih,
prekinjenih sapah
tečeš sama.
Padeš. Se pobereš.
Nihče te ne drži za roko,
tvoj oče je mrtev.
In ko je zidu in ograje že zdavnaj konec,
ti še kar naprej tečeš.
Fliper, ta beštija izdajalska, se ne gane.
Kot da ga ni.
