Te zagrabi,
da bi za prilogo
spacala nekaj enostavnega
in na hitro –
recimo bučke
s parmezanom v foliji.
Med segrevanjem pečice
postoriš to in ono;
v želodcu istega
naribanega občutka
rešuješ korenje
iz globoke
koncentracije vode;
pod enako
padajočim curkom
kot včeraj
umivaš
piščančje perutničke,
ki te vsakokrat
spomnijo
na brezglavi
polet
čez gladino
kuhinjskih ploščic;
za katerim
še danes
pološčiš
odtis vsakega zamaha posebej
s temeljitim premazom
starega sesalca.
Da ne bi, slučajno,
kdo
od tvojih družinskih članov
podvomil
v čvrstost
tvoje ustaljene oblike
gibanja
na Zemlji.
Medtem ko ti
srce peče in poskakuje
kakor kostanj
v razgreti naluknjani ponvi.
