Na začetku drugega tisočletja se začne spreminjati tudi življenje višjih stanov, in sicer plemičev. Njihova moč in fevdalni red sta se vedno bolj utrjevala. Križarji so na svojih pohodih po Orientu videli razkošje orientalskih plemičev v drugih delih sveta. Željo po razkošju so prenesli na svoje gradove, ki so bili precej neudobni in primitivni. Pojavila se je želja po uživanju in ne samo po bojevanju. In to je poezija, ki se povezuje z glasbo. To novo obliko so prenašali pevci, ki so se imenovali trubadurji. To so bili povečini obubožani plemiči ali nadarjeni pevci nižjega stanu. Sprva so bile pesmi religiozne, kasneje pa so že začeli opevati lepoto plemiških gospodičen in junaške viteze.
Trubadurji so prinesli med plemiče nekaj zanimivega, saj so kmalu vsi plemiči poskušali peti, pesniti in igrati na lutnjo, medtem ko so premožne mladenke rade zaplesale. Plesale so mirne plese v krogih, lahko pa tudi posamezno. Moški niso plesali, ker je ples veljal za nemoškega, nekaj, kar se za bojevnike in junake ne spodobi. Gospem so pri plesu pomagali njihovi mladi služabniki, ki še niso bili v moških letih. Plesali so plese v krogih, ki so jih imenovali carole. Slika17: Trubadurji (Lit. vir (35))
To so bili koraki iz kmečkih plesov, le da so jih poenostavili zaradi težkih oblačil, ki so jih nosile plemkinje, pa tudi zaradi želje po lepem in umirjenem vedenju, ki naj bi ločevalo višji sloj od nižjega. Rodi se nova oblika plesa, ki se imenuje družabni ples.
Kmalu so tudi vitezi začutili željo po razkazovanju in telesni uglajenosti. Pomembni deli plesa so bili prikloni, podajanje rok ter sprehod.
To so bili predvsem plesi občudovanja in razkazovanja; vitez v oklepu in dama v težki obleki se sprehajata in priklanjata, ko končata, je na vrsti drug par. Z razvojem plesa se plesalci in plesalke postavijo v krog, vendar se ne držijo za roko; moški drži z desno roko pokrivalo, z levo pa meč, medtem ko ženska z rokama drži obleko.
Gotika je bila umetnostni slog z močno poudarjeno vertikalo. Iz Francije se je razširil po vsej Evropi. V arhitekturi so značilne koničaste visoke katedrale s premnogimi stolpiči, koničasto oblikovani oboki in zaključki podolgovatih oken. Bila je povezana s krščansko filozofijo, sholastiko, ki je tudi, vse obrnjeno proti bogu v višave. Vse to pa se seveda odraža tudi na oblačilih: navpične linije poudarjajo vitkost in podaljšano telo.
V zgodnjem gotskem obdobju se je oblačilna moda spreminjala. V tem obdobju so bila moška in ženska oblačila dolga. Preko spodnjega oblačila (cotte) z dolgimi rokavi so nosili brezrokavnik (surcot), ki je bil podložen s krznom in je bil odlična zaščita pred mrazom, kajti bivalni prostori niso bili ogrevani. Ženski surcot je imel še vlečko in odprte, do tal segajoče rokave, ogrinjalo je bilo tudi podloženo s krznom. Moške hlače so se preoblikovale v platneni zgornji del, na katerega sta bila pritrjena cevasta dela iz tkanine ali usnja. Telo so navidezno podaljšali brezpetni kljunasti čevlji z močno podaljšano konico.
Oblika telesa postaja vse bolj poudarjena v ozko krojenih oblačilih, rokavna izreza ženskega surcota se povečata v široki odprtini ob straneh (imenujejo se peklenska okna), skozi kateri se vidi oblika telesa v ozkem spodnjem delu, dragocen pas je krasil ženskam boke. Dekolte se je poglobil, prevezovanje na straneh so zamenjali gumbi. Padec tkanine na spodnjem delu oblačila pa so dosegli s trikotnimi vstavki ob straneh oblačila.
V 14. stoletju so dolga moška oblačila izginila in pojavil se je wams, to je oblačilo, sestavljeno iz ozkega života in kratkega krila. Pod krili so moški nosili v koraku sešite nogavice, ki so jih z jermeni pritrjevali na pas. Krilo se je vedno bolj krajšalo, intimne predele so si začeli pokrivati s polkrožnim podloženim mošnjičkom, tobolcem. Kovinsko srajco je zamenjal kovinski oklep, ki so ga nosili čez wams. Barve so bile žive, imele so pomen in sporočilo, to je barvna alegorija. Tudi oblačila so bila razdeljena na pol in so delovala kot nekakšne barvne sestavljanke. Ta moda se je imenovala »mi parti«, delim se. Gotska moda pa se je kot slog oblikovala v burgundski modi v 15. stoletju. Izrazito podaljšanje in vitkost telesa so poudarjali stožčasti klobuki, hennini, z dolgimi tančicami, kljunasta obutev in prepasovanje pod prsmi.
