»Te ima učitelj na piki?«
»Ne, je zelo prijeten. Pravi frik in se precej smejimo in zafrkavamo.«
»Cvek ti je pa vseeno dal!
Ljubica, če bi bila ti učiteljica, ali bi imela rajši učence, ki poslušajo tvojo razlago in medtem ne klepetajo, ki sodelujejo in odgovarjajo, ko jih kaj vprašaš ali tiste druge?«
»Ja logično – tiste, ki sodelujejo!«
»Po čem pa bi vedela, da sodelujejo med uro?«
»So pri miru, kadar jih pogledam, vidim, da pozorno poslušajo, če bi jih kaj vprašala, bi odgovorili pravilno ali se vsaj potrudili poiskati čimboljši odgovor. Ne klepetajo, me tudi oni kaj dodatnega vprašajo, kar se nanaša na snov, o kateri se učimo. Če bi rabila pomoč, bi mi takoj želeli pomagati …«
»Dovolj, dovolj. To ti je jasno, vidim.
Se ti zdi pametno ali butasto, da sta ti in tvoje telo v razredu, tvoje misli so pa čisto drugje in pojma nimaš, o čem govori učiteljica, doma se moraš pa ponovno učiti vse še enkrat?«
»To je neumno! A včasih se težko koncentriram in mi misli same bežijo naokrog.«
»Res je hudo, ko veš, da ste se nekaj učili v šoli, ti se pa ničesar od tega še istega popoldneva ne moreš spomniti. Saj pri tem lahko dobiš občutek, da nisi sposobna, da imaš slab spomin, da nisi nadarjena in ne vem kaj še vse.«
»Saj ga, večkrat!«
»Torej se splača, da se pri pouku potrudiš in sodeluješ in se čimveč naučiš, ko si že tam?«
»Splača.«
»In da tudi učitelj opazi po tvojem vedenju, da je tako.«
»Ja, je pomembno, da opazi.«
»To je druga pomembna stvar, ki jo boš spremenila. Učitelj mora vedeti po tvojem ravnanju in vedenju, da si prizadevaš, da si pozorna in da sodeluješ. To je tudi tvoja naloga. Lahko si radostna, veselo gledaš učitelja, pretirano hihitanje in režanje pa je mogoče tudi zelo narobe razumeti. Včasih misliš na kakšno krivico med poukom in gledaš učitelja mrko, črno, grdo, pa se tega sploh ne zavedaš. To se ne sme dogajati. Prav?
Zdaj pa tretja stvar. Pokazal ti bom nekaj vaj, da se boš bolje koncentrirala na učenje pri pouku ali na karkoli boš hotela. To je sposobnost osredotočanja pozornosti na eno stvar. Tudi tu velja, da vaja dela mojstra. Saj si rekla, da se včasih težko zbereš in ti misli begajo?«
»Ja.«
Prva vaja. Narišem piko na papir, ga prilepim na vrata omare približno v višini oči, sediva pred papirjem in zreva v piko eno minuto.
»Telo naj bo čisto pri miru. Poskusi imeti tudi veke čisto pri miru, in jezik naj ti ne mljaska v ustih,… Opazuj se
Vsak dan bova malo podaljšala čas, da doseževa v enem mesecu 5 minut, prav?«
Druga vaja: Presedeva se dva metra stran od pike. Z iztegnjeno roko in dvignjenim kazalcem meriva proti piki tako, da noht na kazalcu pokriva piko. Dihava sproščeno, umirjeno, najini telesi sta čisto pri miru. Če opaziš, da se kakšen del telesa premika, ga umiri. Ko se iztegnjena roka začne tresti, končaš vajo.
»Si pripravljena vsak dan narediti ti dve vaji, da boš zmogla umiriti in obvladovati nemirno telo in zbegane misli pri pouku? Pomagal ti bom. 21-krat je treba to ponoviti.«
»Ja, ata!«
»Pripravil ti bom še nekaj vaj za izboljšanje pomnjenja in da boš bolj samozavestna, umirjena in borbena, kadar boš vprašana ali če boste pisali test. Ali imate kakšen predmet v šoli o tem, kako se učinkovito učiti?«
»Mislim, da ne.«
»No, veliko neizkoriščenih rezerv še imamo, ljudje! Tvoji otroci se bodo v šoli že učili, kako vzljubiti učenje in kako se uspešno učiti, ker bo takrat učenje igra.
Zdaj ti bom pomagal narediti načrt, urnik za naslednji teden, kdaj bova delala te vaje in kdaj bova šla skozi staro snov. Se strinjaš, da se je treba snov za nazaj naučiti, da popraviš oceno? Pomagal ti bom. Novo snov boš pa sproti spremljala in se skoraj vse naučila pri pouku. Rad te imam, krasno bitjece si.« Cmok.
