Hrast v parku

0
239

Nekoč je bilo bolno in umirajoče pa bojda silno nevarno drevo. Mogočen hrast vrste školjkolistni graden v še bolj mogočnem glavnem parku mesta, ki bo čez tri leta postalo najmogočnejše glavno mesto evropske kulture. In ki ima po božji milosti in večinski ljudski volji mogočnega in (široko)srčnega župana, slovečega po prodornem umu, izostrenem umetniškem okusu in izjemni tolerantnosti. Prav on je menda prišel na genialno zamisel, kako drevesu skrajšati muke in ga spremeniti v bleščeč spomenik vrhunske urbane estetike.

 

Poklical je mojstre rezbarske umetnosti. Ti so z motornimi žagami, sekirami in dleti zarezali v umirajoče leseno telo ter ga spremenili v spomenik modrosti, ki jo predstavlja sova, rodnosti, ki jo simbolizira štorklja, medvedje moči, orlovskega poguma, veveričje hitrosti in nežnosti, lisičje zvitosti ter premišljenosti detla … V spomin na nekdanjo vitalno energijo drevesa so dodali še umetelno izrezljane hrastove liste in želode. Radi bi izdolbli še štiri figure v narodnih nošah, ki bi skulpturo simbolno povezovale z bližnjim glasbenim paviljonom, a za zdaj o tem le še globoko razmišljajo … Za vsak slučaj so tako nastalo formo vivo, da vendarle ne bi bila preveč viva (po latinsko: živa), premazali z okolju prijaznimi biocidnimi (po latinsko: vse živo ubijajočimi) kemikalijami ter jo tako zaščitili še za bodoče rodove.

 

A kot se v tem mestu tako rado dogaja, je ob vsej novi krasoti nekatere zlobneže – predvsem iz vrst tako imenovanih strokovnjakov in samozvanih kulturnikov – preplavila zelena zavist. Nad prečudovito novo pridobitev so se spravili z neutemeljenimi podtikanji, diskreditacijami pod nivojem dobrega okusa, zdaj pa še s skrivnostno diverzantsko akcijo. Dokler pristojni organi tega ne raziščejo, sicer ne bomo vedeli, kako jim je uspel podli podvig. A da jim je uspel, je očitno že na prvi pogled: mrtvo in za vsak slučaj še dodatno (na že omenjeni nežni način) ubito drevo – oziroma tisto, kar je od njega ostalo – je začelo čudežno brsteti in zeleneti na vseh koncih in krajih! Zdajci bo morala mestna oblast pokazati, kaj zna in zmore, ter zaukazati svojemu koncesionarju, naj nemudoma poreže vse nove poganjke. Vsekakor pa še preden začnejo preraščati rezbarsko mojstrovino, ki nam je vsem spoštljivim meščanom v tako neskončno veselje in ponos!