O uveljavljeni ustvarjalki Idi Mlakar in o njenih knjižnih novitetah smo v Ventilatorju besed že veliko pisali.
Drage bralke, dragi bralci, poznate njeno slikanico O kravi, ki je lajala v luno?
"Mrvica je zavzdihnila, da bi se še kamnu zasmilila. Skozi hlevsko okno je sijala velika luna in se ji smehljala z bleščečimi očmi.
"Pazi krava trapasta, potacala me boš," je zavreščala Kura in se obrnila na drugo stran.
Mrvica je povezala culo v vozel in potiho, da ne bi še koga zbudila, stopila ven v jasno pomladno noč.
"Grem," je rekla Psu, ki je v temi tiho zacvilil.
"Ampak hitro," je zabevskal, "jutri te pridejo iskat."
Mrvica je grenko pokimala. Mleka že dolgo ni imela več.
Bila je utrujena stara krava, ki je namesto mukanja spuščala čudne glasove.
"Krava, ki laja, bevska in tuli v luno," so šepetali za njenim hrbtom, "ni za nobeno rabo. Zakaj pa imamo Psa?"
"Morda se je Mrvica samo prehladila," je ugibal kmet.
"Poklicati bo treba zdravnika!"
Idi Mlakar je uspelo ustvariti prijetno slikanico z nenavadnim naslovom O kravi, ki je lajala v luno.
Zanimivo, na nevsiljiv način poučno branje. Dodatno ga obogatijo še izvirne ilustracije Petra Škerla.
Ob zaključku knjige zvedo mladi bralci še marsikaj: kaj je bluz; kaj je step; kdo so ulični umetniki.
Ali ste vedeli, da je bluz vrsta glasbe? Prvotno so ga izvajali temnopolti sužnji, ki so jih v Ameriko pripeljali kot obiralce bombaža….
Namen bluza je z glasbo preganjati žalost.
Ali ste vedeli, drage mlade bralke, dragi mladi bralci, da je step vrsta plesa? Svoje korenine ima v plesu črnskih sužnjev. Prav tako tudi v irskih plesih in v angleških plesih s coklami.
Step je oblika veselega, ritmičnega in poskočnega plesa, za katerega je značilen zvok, ki ga plesalec doseže z udarjanjem posebnih, s kovinskimi ploščicami opremljenih čevljev ob tla.
Drage mlade bralke, dragi mladi bralci, gotovo ste naleteli na ulične umetnike?
Ulični umetniki nastopajo na ulicah, trgih, v parkih. S svojimi nastopi zabavajo mimoidoče. Njihove predstave so lahko cirkuške ali klovnovske točke, petje, ples, ulično gledališče, pripovedovanje zgodb ali smešnic, slikanje na zidove ali postavljanje "živih kipov". Gledalci se jim lahko zahvalijo s prostovoljnim prispevkom.
"Ko se je sonce nagnilo k morju, sta Mrvica in Van den Hijo sedla na oblao in namočila svoje parklje in kopita v vodo. Bila sta utrujena, ampak srečna.
"Zdaj imava vse," je rekel konj, "svoj dom, glasbo in ples pa tudi drug drugega. Imenitna potujoča umetnika bova."
Mrvica je gledala zahajoče sonce, vonjala slan veter z morja, poslušala pivkanje galebov in šumenje valov ter nenadoma zadovoljno zapredla.
TAKO TIHO IN PRIJAZNO KAKOR MAČKA."
Drage bralke, dragi bralci, prijetno potovanje…
