Intervju s Petro Boh, avtorico prikupne, na nevsiljiv poučne knjige za otroke, z naslovom: Babica Marica razmišlja drugače
Po naključju mi je prišla v roke slikanica Petre Boh: Babica Marica razmišlja drugače. Moj pogled se je ustavil najprej ob pogledu na izvirne ilustracije, ki jih je ustvarila Andreja Karba. Pokazala sem jih še svoji hčerki. Z zanimanjem sva se poglobili v besedilo. Razvil se je zanimiv pogovor. Besedilo je aktualno, na nevsiljiv način poučno, ganljivo, nežno.
Avtorici knjige, ki je diplomirala na Fakulteti za socialno delo z diplomskim delom »Pomoč svojcem oseb z demenco v domovih za stare«, danes pa svoje izkušnje in znanje deli na informativnem spletnem portalu e-demenca, je uspelo ustvariti iskreno in ganljivo pripoved o demenci babice Marice. Knjige kar zlepa ne moremo odložiti iz rok. Vsak otrok bi jo moral prebrati; jo slišati. Pomembna tema za pogovor v družini.
Glavna junakinja Ana sprejme babičino bolezen. Neskončno jo ima še vedno rada.
Ganljiv je zaključek zgodbe: » Tudi če je kdaj težko in je ne razumem, se imava še vedno zelo radi. In tudi če bo babica Marica vse pozabila, je ne bom pozabila jaz.
Knjigo toplo priporočam v branje in razmišljanje.
Glede na to, da ste napisali knjigo, me zanima, se talent – po vašem mnenju – za ustvarjanje rodi ali to postane?
Mislim, da postane. Marsikdo se rodi s talentom, pa ga ne izkoristi, zato verjamem, da lahko vsakdo v življenju ustvari in uresniči svoje želje, ideje in sanje, če verjame vase in aktivno uresničuje svoje cilje.
Kdo vas je navdušil za ustvarjanje?
Vedno sem rada ustvarjala, že kot otrok, pa tudi kasneje kot socialna delavka sem si vedno želela nekaj več, da se ne bi (socialni delavci) strogo držali samo okvirjev svoje izobrazbe in sistema.
Je pri vas pomemben kraj in čas ustvarjanja?
Pri meni se ideje porodijo kjerkoli, prepustim se toku misli, čutim pa, da sem bolj ustvarjalna, ko sem blizu morja in ko poslušam sebe.
Kdo vas navdušuje za pisanje? Kaj vas pritegne k pisanju?
Otroška knjiga se mi zdi nekaj čarobnega in me navdušuje, posebej takrat, ko (mlademu) bralcu knjiga ponudi neko poučno vsebino oz. nauk, tolažbo, veselje. Zelo rada prebiram tudi (slovenske) ljudske pravljice. Predvsem, pa me je od nekdaj pritegnil videz in ilustracija starejših otroških knjig, uživam že samo ob opazovanju ilustracije Jelke Reichman, Lidije Osterc, Marlenke Stupica, Ančke Gošnik Godec, Marjance Jemec Božič …
Po kateri literaturi ( ne le strokovni) najraje posegate?
Veliko in rada berem, največ knjige za osebnostno rast, poleg strokovne ter zdravstvene literature. Ne dolgo nazaj sem z veseljem prebrala tudi dve mladinski knjigi, Bombonček za dedija Edija, Ivona Brezinova ter Gindur, Jerca Pavlič.
Kaj bi želeli sporočiti s svojo knjigo bralkam in bralcem Revije Ventilator besed?
Življenje je sestavljeno iz različnih obdobji in trenutkov, sprejmimo, kar nam prinese in naredimo iz vsake situacije nekaj lepega.
Zakaj je branje take literature kot ste jo ustvarili vi, pomembno že za otroke; pogovor v družini; vrtcu, šoli?
Predvsem zato, ker je otroke potrebno vzgajati v raznoliki družbi, starost je del življenja in današnji otroci so generacija, ki bo nekoč, ko/če bo potrebno skrbela za nas. Mislim, da si vsakdo želi v nemoči, bolezni, demenci ob sebi osebe, ki bodo empatične, sočutne in potrpežljive.
Komu je knjiga namenjena?
Knjiga je namenjena vsem otrokom, tudi tistim, ki se z demenco niso srečali v lastni družini. Morda bodo zaradi knjige lažje razumeli “hecnega” soseda ali pa “čudno” babico sošolca. Predvsem pa upam, da bo knjiga pomagala pri premagovanju stisk otrok, ki se v družini srečajo z demenco in jim bolezen ter spremembe pri babici ali dedku povzročajo skrbi, negativna čustva, ali stres. Želim si, da bi knjiga v družini, šoli, vrtcu, spodbudila odprt pogovor, porodila vprašanja in možne rešitve pri skrbi za babico ali dedka (tudi otrok lahko na različne načine pomaga in ostane v stiku s starim staršem, čeprav ima eno od demenc). Vsakdo lahko nekaj nekomu da.
Imate v načrtu ustvariti ( morda jo že pripravljate) kakšno novo knjigo?
Ideje so, želja tudi. Imam občutek, da se vse stvari v življenju zgodijo ob pravem času brez nepotrebnega hitenja. Poleg tega, pa se trenutno predvsem ukvarjam z zadnjimi malenkostmi izdaje angleškega prevoda knjige Babica Marica razmišlja drugače (Granny Mary thinks differently).
Kako je potekalo sodelovanje z ilustratorko? Ilustracije se mi zdijo izvirne, nežne, občutljive. Kako (zakaj) ste se odločili za Andrejo Karba?
Sodelovanje z Andrejo Karba je bilo izredno preprosto, naravno, takoj sva se ujeli in razumeli druga drugo, pustila sem, da se izrazi, tako kot si želi, zato bo knjiga vedno najina in ne moja, saj sva prispevali enakovredni delež sebe, da je danes takšna, kot je. Zanjo sem se odločila zlasti zaradi njene tople ilustracije, pika na i pa so bili nekateri elementi narave – podobnost z Lidijo Osterc, ki jih uporablja v svoji ilustraciji. Pri iskanju ilustratorja mi je bilo pomembno, da bi bila soustvarjalcu tematika knjige blizu, da bi ilustrator začutil pomen zgodbe in otroku prikazal demenco na prijazen in nežen način. Za začetek sem naročila samo eno ilustracijo, in sicer podobo babice Marice, vnukinje Ane ter psičke Stele, da bi videla, če razmišljam v pravi smeri. Bila je ljubezen na prvi pogled – prva ilustracija, ki jo je Andreja ustvarila zame, danes predstavlja platnico knjige.
Kakšne izkušnje imate pri svojem delu? S kom vse ste se srečevali? Kako so potekala srečanja? Kako ste pomagali ljudem v stiski?
Pri socialnem delu sem se srečevala predvsem s starejšimi, osebami z demenco in njihovimi svojci. Izkušnje so raznolike, veliko je lepih, nekatere pa so bile tudi žalostne (življenje starostnikov, ki ga ne bi privoščila nikomur). Socialni delavec lahko na različne načine pomaga ljudem, od pomoči, ki jo omogoča država do vzpostavitev stika z različnimi nevladnimi organizacijami, društvi, prostovoljci … Za vsako situacijo se s skupnimi močmi najde rešitev. Danes pa soustvarjam spletni portal eDemenca, podajam informacije, znanje in izkušnje, predstavljam različne strokovnjake, drugačne poglede na demenco, starost, zdravje. Glede na to, da demenca trenutno ni ozdravljiva bolezen, je znanje izrednega pomena za kvalitetno življenje oseb z demenco in njihovih svojcev.
Kaj bi želeli sporočiti bralkam in bralcem Revije Ventilator besed?
Bodite ustvarjalni, sledite svojim ciljem, poslušajte sebe in svoje srce.
S Petro Boh se je pogovarjala Vladimira Rejc.
