Intervju s pisateljico Miro Sušić
Mira Susić je uveljavljena slovenska mladinska pisateljica in pravljičarka. Živi in ustvarja v Trstu.
Je predmetna učiteljica slovenskega jezika in zgodovine. Mnogo let poučuje na humanističnem liceju Antona Martina Slomška v Trstu.
Pisateljica je prepoznavna po številnih mladinskih in otroških delih: Zgodbe malega zajčka, Svet igrač, Čarobna noč, Na domačem dvorišču, Čudna hiša, Zmaj iz čarobnega gozda, Princ na belem konju, Čudni gosti, Pravljice za praznike…
Njen najnovejši mladinski kriminalni roman nosi naslov: Za petami (Primus, 2021). Gre za detektivko in ljubezensko zgodbo hkrati, ki pritegne najstnike, mladino in odrasle. Avtorica se je dotaknila občutljivih tem, kot so: zasvojenost z drogami; soočanje staršev z odraščajočo najstnico, ki se zaplete v ljubezensko razmerje z mladim kriminalistom…
V današnjem intervjuju sem se s pisateljico pogovarjala o ustvarjalnosti in njeni pisateljski poti….
Se talent za ustvarjanje rodi ali to postane?
Talent za ustvarjanje se rodi pri ljudeh. Vsak ga nosi v sebi, a večkrat se zgodi, da ljudje ne vedo, da so nadarjeni za šport ali umetnost, ker nimajo prave priložnosti, da se preskusijo. Žal, vsak ne postane šampion ali vrhunski umetnik. Urjenje in vadba naredita svoje, sta v pomoč, a nista dovolj, da se človek zavihti na vrh in pusti svojo sled. Bralci so sladokusci, zato takoj prepoznajo pravo poezijo in prozo, ki nekaj velja, zato jo začutijo za svojo. Vsak se lahko preskusi in izuri tehniko, če ga to veseli in mu je v veselje. Če ni prave ideje, je vse vešče znanje o tem ali onem zastonj. Ustvarjalna žilica je tista, ki, zažene talent v pravo smer. Porodi se ideja, iz ideje nastane besedilo, pesem ali zgodba.
Kdo vas je navdušil za ustvarjanje?
Začela sem pisati čisto slučajno, po naključju. Pred leti sem prevajala pravljice za Radio Trst A za otroško oddajo, uredništvo mi je predlagalo, da kaj napišem zanje, pa sem poskusila napisati pravljico, ki je šla v oddajo. No, ja, človek mora biti pogumen in se preskusiti, sprejeti pa mora tudi nasvete urednika in ne užaljeno navihati nos, še posebno, ko je na začetku ustvarjalne poti in išče pravo smer.
Vaši prvi poskusi pisanja; prve objave… Kako se jih spominjate?
Začela sem kot pravljičarka za radijski medij, nato me je zamikalo pisanje daljših besedil. Lotila sem se radijskih iger za otroke., spotoma pa se mi je porodila ideja za mladinske romane. Mladinska književnost mi je pri srcu in mi je zlezla pod kožo. Delam z mladino na liceju v Trstu, kjer poučujem vrsto let, zato čutim to zvrst posebno blizu. Skušam približati slovensko besedo in knjigo dijakom in dijakinjam, ki nimajo pogosto slovenščine v ušesu, ker živijo v zamejstvu. Izdala sem zbirke pravljic, slikanici, živalsko pripoved in mladinska romana.
Sta za vas pomembna kraj in čas ustvarjanja?
Ko imam idejo, se lotim pisanja. Odščipnem si čas za to med dnevom ali nočjo. Pišem pri mizi na računalnik doma.
Ideje za ustvarjanje… Kje vas največkrat obiščejo?
Navdih najdem marsikje, npr. v šoli pri dijakih. po televiziji, na spletnih portalih, na sprehodih. Opazovanje ljudi in živali je dobra spodbuda za idejo. Pogovori s prijatelji, sodelavci v službi in domačimi marsikaj povejo o ljudeh. Črna kronika navadno sproži idejo za mladinski roman.
Kako se življenje in umetnost združita, povežeta?
Življenje in fikcija sta tesno povezani zadevi. V fikciji se zrcali izkušnja ljudi. Nič ne nastane kar tako mimogrede brez rdeče niti doživljanja ljudi. Odskočna deska nastajanja nečesa so čustva in doživetja tega ali onega, na tem ali na onem koncu sveta.
Kako nastajajo vaša literarna dela?
Ideja se lahko porodi, ko slišim pripoved kolegov in kolegic, ali pa preberem novico v časopisu. Berem slovenske mladinske avtorje in ugotovim, katere tematike jim najbolj ležijo, nato pomislim, kaj bi lahko drugačnega napisala, da ne bi bilo podobno kot solza običajni temi mladinskih tegob, ki so pod drobnogledom priznanih, uveljavljenih ter priljubljenih slovenskih mladinskih ustvarjalcev. Imam vtis, da imajo dijaki radi dinamične zgodbe. Moja mladinska romana Princ na belem konju in Za petami sta napisana v stilu detektivk oz. kriminalke in ljubezenskega romana hkrati. Lotevam se kočljivih tem. V živalski pripovedi Čudni gosti sem obravnavala problem vojne in begunstva ter sprejemanja drugačnega medse. V pripovedi so literarni liki gozdne živali, ki pa imajo hibe in vrline ljudi. Navdih za zgodbo sem dobila, ko sem gledala prizore razcapanih in lačnih beguncev na televiziji. Na take prizore priseljencev smo se pač navadili, ker se ponavljajo iz dneva v dan, ko z gumenjaki poskusijo srečo na morju.
Kako ste dobili idejo, da napišete mladinski roman Za petami?
Želela sem napisati nekaj povsem različnega, ki ni običajno za mladinsko književnost. Zanimala me je relacija prestolnica oz. Ljubljana in ostali del Slovenje. Zgodbo sem postavila v Ljubljano in na Obalo. Navdih sem dobila v črni kroniki, kjer pogosto naletimo na novice razpečevanja mamil dilerjev in zasvojenosti mladine z belo opojnostjo. Uspelo mi je prikazati temo na drugačen način skozi najstniške oči. Delo policije se prikazala malce drugače, Zanimali so me odnosi v timu kriminalistov, ki so delali na primeru, in njihovo delo na terenu. uspelo mi je ustvariti zmes ljubezenske in detektivske zgodbe, ki ni dolgočasna in niti klišejska. Brez zapletov v zgodbi seveda ni šlo, saj so vmes dilerji, mlad kriminalist hud bike, luštna gimnazijka, njena starša, sošolke, pa še kuža in muca.
Kako bi se predstavili bralkam in bralcem revije Ventilator besed?
Res ne vem, kako bi se prestavila bralcem. Živim v Trstu, kjer delam na liceju. Ukvarjam se z marsičem ob prostem času: hodim v kino, berem knjige, rekreacijsko plavam in ko imam pametno idejo, kaj zanimivega napišem.
Nam lahko zaupate, če nastaja kakšno novo bralno presenečenje?
Imam veliko idej. Lahko vam zaupam, da je nastal kriminalni mladinski roman, ki sem ga dala v oceno založniku. Navdih zanj sem dobila iz črne kronike, ko se je pojavila novička o spolnem nadlegovanju profesorja na faksu študentke. Morda bo še kaj nastalo v zvezi z rumenimi mediji. Zanima me vpliv pop, rok in rap pevskih zvezdnikov na mladino. Upam, da bo moja knjiga prišla na knjižne police in našla svoje mesto v srcu mladih bralcev, za katere pišem. Pisati za mladino mi je v veliko veselje, a istočasno čutim veliko odgovornost.
Z Miro Sušić se je pogovarjala urednica spletne revije Ventilator besed, Vladimira Rejc.
