Intervju z direktorjem vrtca Mala akademija, Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana
Vladimira: Letos praznujete deseto obletnico vrtca, kako se ob tem počutite?
Jurij: Super, zdi se nam, da smo res ustvarili tak vrtec, kot smo želeli. Na začetku je bilo težko in smo morali kar pošteno zagrabiti za delo, da smo organizirali vrtec v skladu z zahtevami in z našimi načrti. Potem pa je bilo vsak dan laže in vedno bolj smo se veselili dela z otroki.
Vladimira: Kaj je bilo najtežje?
Jurij: Takrat so mediji veliko pisali o pomanjkanju prostih mest v vrtcih in pričakovali smo, da bo vrtec takoj poln. Šele, ko smo pričeli z delom, smo ugotovili, da se vsak vrtec polni počasi.
Vladimira: Kako pa je zdaj?
Jurij: Zdaj smo že vrsto let čisto polni, imamo pa tudi zelo dobre vzgojiteljice in druge sodelavce.
Vladimira: Ali boste za to jesen še sprejeli kakšnega otroka, ali nobenega več?
Jurij: Sprejeli bomo vsaj še tri otroke, ker bodo trije šli v šolo.
Vladimira: Kaj vas je v desetletnem obdobju presenetilo?
Jurij: Prijetno nas je presenetilo, da se je vpisalo toliko otrok tujih državljanov in da smo tako rekoč mimogrede razvili mednarodni vrtec. Neprijetno pa nas je seveda presenetil izbruh Covida.
Vladimira: Ali mislite, da bi se dalo v vrtec vnesti še kakšne spremembe?
Jurij: Cela naša ekipa kar naprej razmišlja o tem, kaj bi se še dalo izboljšati! Želimo si vnesti v vzgojo še več elementov trajnostnega razvoja, elemente gozdnega vrtca, še zvišati število ur angleščine in športnih dejavnosti in prijaviti še kakšen EU projekt.
Vladimira: Imate še vedno stike z otroki, ki so zdaj že v šoli?
Jurij: Ja, nekateri otroci se še večkrat oglasijo pri nas. Posebno tisti, ki so v prvem razredu, pogosto pravijo, da bi prišli kar nazaj v vrtec.
Vladimira: Ali imate dovolj usposobljenih kadrov, čeprav jih na trgu dela primanjkuje?
Jurij: Imamo krasne vzgojiteljice in pomočnice, vendar vedno iščemo še koga za dodatno pomoč. Če je katera zainteresirana, naj se kar javi.
