Polona Kosec- ilustratorka
»Sem radovedna in še vedno otročje navihana, kar mi pride prav pri ustvarjanju. Sicer pa sem v prvi vrsti mama.«
K intervjuju sem povabila zanimivo ilustratorko Polono Kosec. Naju s hčerko vedno pritegne njena ustvarjalnost.
Se talent – po vašem mnenju – rodi ali to postane?
Vsi imamo v sebi potenciale. Od nas samih pa je odvisno ali jih bomo gojili ali ne. Verjamem, da vsak s strastjo, potrpežljivostjo, motivacijo in vajo lahko vzgoji in goji talent. Pomembno je le, da imaš to, za kar se trudiš, resnično rad. Tako ti tudi ni žal vloženega časa in napora. Vaja dela mojstra in mojster dela vajo.
Kdo vas je navdušil za ustvarjanje?
Ne spomnim se, da bi me kdo navdušil za ustvarjanje. V otroštvu sem res veliko časa preživela z barvicami v roki ter neumorno upodabljala različne pravljične svetove, ki so okupirali mojo domišljijo. Starši so mi tu pustili prosto pot in me nikoli niso omejevali, za kar sem jim hvaležna.
Kakšni so vaši spomini na zgodnje ustvarjanje? Ste ustvarjali kot deklica?
Od kar pomnim sem ustvarjala. Če nisem risala, sem šivala lutke ali obleke za punčke, ustvarjala iz gline, … Nikoli mi ni bilo dolgčas.
Navdih za ustvarjanje…
Ko se odločite, da boste stopali po poti poklicnega umetnika, ne morete biti prepuščeni na milost in nemilost nečemu tako minljivemu kot je navdih. Poklicni ustvarjalec mora ustvarjati tudi, ko tega ni, saj se mora pri svojem delu držati rokov, … Zdi se mi, da je bolj pomembno kot lovljenje navdiha, da si povezan sam s seboj ter si z glavo in srcem pri projektu, ki ga ustvarjaš.
Je za vas pomemben kraj ustvarjanja; čas ustvarjanja?
Najraje sicer ustvarjam za svojo mizo, kjer mi je poleg dobre luči dostopno tudi vse delovno orodje, kot so čopiči, papirji, barve, … Pri delu imam rada mir, a mi je družinsko življenje pomagalo, da sem postala veliko bolj prilagodljiva tako glede časa, kot tudi kraja ustvarjanja. .
Kako se življenje in umetnost združita (povežeta)?
Skupaj ustvarjata celoto, simfonijo, … in enega brez drugega ni. Pravzaprav je življenje samo umetnost.
Kako bi se predstavili bralkam in bralcem Revije Ventilator besed?
Sem radovedna in še vedno otročje navihana, kar mi pride prav pri ustvarjanju. Sicer pa sem v prvi vrsti mama.
Vaši ustvarjalni načrti?
Idej in želja je vedno veliko. Vendar pa se je v prvi vrsti treba lotiti in tudi zaključiti že dogovorjene projekte, ter tako slediti zastavljenim rokom. Se pa v mesecu novembru veselim izzida slikanice z naslovom Pastirček s Sloma avtorice Mojiceje Bonte, ki bo izzšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Ste bili ponosni na svojo prvo objavo? Kakšni spomini vas vežejo na to?
Mojo prvo ilustracjo so objavili v reviji Mavrica. Spomnim se navdušenja nad objavo in hkrati nezadovoljstva nad ustvarjenim. Sem pa še danes uredništvu neizmerno hvaležna za izkazano zaupanje in dano priložnost.
Kako poteka vaše ustvarjalno delo?
Vsako delo, kadar govorimo o ilustriranju knjige, pričnem z natančnim prebiranjem besedila. V primeru, da gre za zgodbo kjer nastopajo resnične oz. zgodovinske osebe, sledi raziskovalno delo kot so obiski muzejev, knjižnic, … Ko se besedilo “usede”, pa si ga, v primeru, da gre za slikanico, razdelim po straneh ter začnem s pripravo skic. Šele ko sem z njimi povsem zadovoljna, pričnem z nanosem barv, o katerih razmišljam že med samim prebiranjem besedila, …
S Polono Kosec se je pogovarjala Vladimira Rejc, glavna in odgovorna urednica spletne revije Ventilator besed.
