V nekem sadnem butiku je živela banana. Pravzaprav je tam živelo veliko banan. Nihče jih ni kupoval. Raje se kupovali borovnice, jabolka , slive, ananase in jagode. Ampak jagode so kupovali največ. Banani, ki je najbolj zavidala jagodam, je bilo ime kar Banana. Bila je edina banana z imenom Banana. Druge spoloh niso imele imen. A ta banana je bila tako posebna, da so jo imenovali Banana. Kaj boljšega se niso mogli spomniti. Nekega dne je ta banana šla v košaro z jagodami. Delala se je, da je jagoda. Pa ji je neka jagoda rekla: kaj delaš v jagodni košari? Saj si banana! Ja. Banana sem. In to me najbolj moti. Ji je odgovorila Banana. Ve jagode ste tako postavne, lepe rdeče, vsi vas kupujejo, radi vas imajo doma, in vas gledajo, nato vas še pojejo, in vas nato grejo kupit še dve košarici, nato še tri… Ve jagode ste najboljše sadje! Nas banan ne kupuje skoraj nihče! Nekatere moje znanke že gnijejo na polici! Kaj pa ve? Včasih vas celo zmanjka! In nikoli ni še NOBENA jagoda zgnila! Nas banan ni še nikoli v zgodovini zmanjkalo! No, no, pomiri se. Ji je nato odgovorila jagoda. Naučile te bomo, kako postati podobna jagodam. Najprej se moraš znebiti tega groznega olupka! Olupka se ne morem znebiti! Potem pa ne moreš biti taka kot jagoda! In jagoda je zalpoutnila košaro. Banana je bila pač banana. Ampak še vedno se ji je zdelo čisto vredu, da je banana.