Irena Ida Katarina Zupan: Neumen nevidnež

0
98
V nekem mestu je živel fant, ki mu je bilo ime Fokseldo. To je bil pravzaprav njegov vzdevek, vendar so ga vsi klicali Fokseldo, zato ni nihče vedel, kako mu je zares ime. Vendar Fokseldo ni bil navaden človek. Bil je nevidnež. Torej to pomeni, da je bil lahko kadar je hotel viden, kadar pa si je želel biti neviden, je bil pač neviden.  Vendar Fokseldo je bil neumen. Ni se zavedal odgovornosti nevidnosti. Da lahko nekdo na primer vidi, kako je on nenadoma neviden, potem pa se kar naenkrat prikaže. Nevidneži namreč niso smeli razkriti, da so lahko nevidni. Taka so bila pravila iz pravilnika nevidnežev. Fokseldo se je vedno izmazal, ampak nekega dne mu to ni uspelo.  Bil je v šoli in učiteljica je rekla, da bodo pisali nenapovedani test.  Fokseldo pa je bil tako živčen, da je postal neviden in stekel h katedru in vzel rešitve. Vsi pa so na lastne oči videli, kako je postal neviden. Zato je bila njegova skrivnost razkrita. Učiteljico ni zanimalo, da je Fokseldo nevidnež, ampak jo je razjezilo to, da je vzel rešitve. Takoj mu je dala cvek in ukor. Seveda je za Fokseldovo dejanje izvedel tudi minister nevidnosti. Takoj po šoli ga je privlekel v njegovo pisarno. Tako je bil jezen, da se je kar penil. “Kako si lahko tako neumen, Fokseldo! Nisi razkril samo sebe! Razkril si tudi skrivnost vseh nevidnežev.  Zdaj normalneži vejo, da obstaja neka skupina ljudi, ki je nevidna!!!” se je razjezil minister. Fokseldo pa ga je samo gledal. Ni deloval prestrašen ali žalosten. Njegov pogled je bil tak kot vedno. Čuden in malo tudi nezainteresiran. “Kaj tako buljiš, bedak?! A ti ni nič žal”?! Fokseldo je odkimal. Minister je bil tako jezen, da je v Fokseldoja usmeril laserski žarek. Pritisnil je gumb in laser je osvetlil Fokseldoja. Ni bil nič drugačen. Samo ni več mogel postati neviden. In to samo zato ker je bil neumen in nepreviden.
Brez nevidnosti je  bil navaden fant. Samo še velikokrat si je želel postati neviden.