Irena Svetek: Beli volk

0
64

Drage bralke, dragi bralci, radi berete? Katera knjiga vas je navdušila v zadnjih dneh? Lahko nam pišete na: vladka@ventilatorbesed.com

Gledal je v njene modrosive oči in opazil lesk, ki je sporočal, da je pogovor o njeni umorjeni pacientki končan in da se lahko zdaj pogovarjata kaj bolj lahkotnega. Stegnila je roko in jo položila čez njegovo, njune dlani so se sprijele in njuna pogleda sta zdrsnila drug v drugega.

Trenutek, v katerem se bo potrebno odločiti. Želel je iti k njej, želel je spati z njo, takšno kot je bila zdaj, v navadni majici brez rokavov, nenaličeno, umirjeno in z nekakšno skoraj krotko naravo.

Ne morem, Leja. V zvezi sem.

Odmaknila je roko in bila nekaj časa tiho.

Nato je rekla: Se mi je zdelo, da ne živiš sam v hiši.

Njene ustnice so bile v rdeči svetlobi vabljive, samo sklonil bi se in jih lahko dotaknil s svojimi. Z bivšo ženo si, vem.

Kako veš?

Otožen, nežen nasmešek.

Še ko sva bila skupaj, si govoril o njej. Že takrat sem vedela, da želiš biti z njo. Vstala je. Lepo te je bilo videti in popiti viski s tabo.

Prijel jo je za roko in jo zadržal v svoji.

Počakaj, te pospremim.

(Irena Svetek: Beli volk, Beletrina, 2022)