Nihče ni pozvonil, nihče ni potrkal.
Sama sem. V cerkvi zvoni.
Svoj molk poslušam.
Dolgočasen je.
Tako, da boli.
Gledam utrujeno mesto.
Veter poslušam.
Zaprem oči.
Poezija Italija, 2003, izpod peresa Maruše Krese
Nihče ni pozvonil, nihče ni potrkal.
Sama sem. V cerkvi zvoni.
Svoj molk poslušam.
Dolgočasen je.
Tako, da boli.
Gledam utrujeno mesto.
Veter poslušam.
Zaprem oči.
