Posrebreni posnetek zaponke jelena
Situlska umetnost – najpomembnejši pojav umetnosti starejše železne dobe v slovenskem prostoru
Piše Tea Černe
Foto Črt Mate in Lene Lekše
Beseda situla pomeni v latinščine kovinsko ali lončeno vedrico, nanjo pa se navezuje tudi pojem situlske umetnosti. V starejši železni dobi so v govorici situlske umetnosti upodabljali prizore iz življenja višjega sloja družbe (lov, slavja, živali, o duhovnih obredih pa lahko le ugibamo) in ornamentalne upodobitve. Upodobitev je bila izdelana v značilnem slogu situlske umetnosti, najpomembnejšem umetnostnem pojavu starejše železne dobe na Slovenskem. To je umetnost upodobitve motivov v tehniki tolčenja pločevine – s tolčenjem pločevine na notranji strani so oblikovali motive na nasprotni. Druga tudi uporabljena tehnika s tolčenimi pikami in bunčicami, je izvirala še iz predhodne kulture žarnih grobišč Najlepše primerke situlske umetnosti so našli v Italiji, največ pa so jih odkrili na območju Slovenije. V Sloveniji je najbolj znana situla z Vač. Tovrstna umetnost se ni pojavljala le na vedricah, ampak tudi na drugih predmetih kot so pasne spone, čelade.
»Jelen je povzet po upodobitvi na bronasti pravokotni pasni sponi iz Zagorja ob Savi. Pasna spona je bila odkrita med raziskavami na koncu 19. stoletja na področju prazgodovinskega grobišča pod Ocepkovim hribom. Domneva se, da je motiv jelena v situlski umetnosti povezan s simboliko vitalnosti in moške moči. Tovrstne upodobitve so datirane v 6. in 5. stoletje pr. n. št.« Po motivih situlske umetnosti so povzeli različne predmete, ki jih izdeluje Zlatarstvo Skušek iz Ljubljane.
Original hrani Narodni muzej Slovenije.
Cena posrebrene zaponke jelena je 12,20 EUR.
Kraj prodaje: Narodni muzej Slovenije, Prešernova 20, Ljubljana. Odprto od ponedeljka do nedelje: od 10. ure do 18. ure, ob četrtkih od 10. ure do 20. ure, več informacij na spletni strani www.nms.si
