Izpod peresa Vitomila Zupana

Drage bralke, dragi bralci, nekaj pesmi izpod peresa velikega ustvarjalca, pesnika, pisatelja, prevajalca, Vitomila Zupana, o katerem smo v Ventilatorju besed že večkrat pisali in predstavljali njegova dela.

PESEM

Ne razumem njih pesmi razumem stok iz davnine
enoličnost ponavljanje strah pred duhovi
krik iz noči bitje žil skupna tožba tuljenje vetrov
pokopanih tri sežnje v suho zemljo
razbijajočih s pestmi na plasti neusmiljene zemlje
na kateri se trese rdeč cvet veliko znamenje ženske.

RDEČA AFRIŠKA USODA

Sveža rdeča kri na rdeči zemlji
iste barve
samo kri se blešči
zemlja je ko opeka
Neka usoda se je tu nevidno končala.

POPOLDNE OB PETIH

A las lines de la tarde
zanalašč?

Na zahodu nad Atlantikom je nebo temno
nad srebrnim morjem.
Na vzhodu je svetlo plavo sivo nebo
nad petrolejsko modrim morjem
vmes prehajata nebo in morje
iz svetlega v temno in iz temnega v svetlo.
V opoldanski bleščavi ni bilo nobenega prehoda
takrat so vse ptice ljudje in živali molčali
v siesti sveta in bogov.
Zdaj zdaj se Afrika prebuja
v temne ljudi prihaja svetloba
v svetle gaje prvi razpršeni mrak.
Afrika se prebuja
za divji ples v mesečini.
Mesec že čaka na nebu
da sonce pogrne sence zahoda.

LUŽE

Same luže luže mlake jezerca luže luže mlake
po tropskem nalivu
v temnosivem nebu je slutiti prodiranje   sonca
mokre kolibe se kadijo v sopari
plevel ob cesti se dviga ko suženj skrivenčen
z drevja in palm kaplja
v lužah in mlakah se bliska odsev  zmagajočega sonca.

SANJE

Sanjalo se mu je sanjalo se mu je
da je bila Afrika naseljena
z marmorno belimi ljudmi
ko da so izrezani
iz slonove kosti
nobenih sovražnikov nikjer
nobenih krvavih ne umazanih rok
sama pesem in mir
in velike rožnate orhideje
da so bila vsa srca preprosto vesela
duhovi željni čudežev in neznanih slasti
in da je marmorno bela mati
marmorno belemu otroku pela
uspavanko pela
in pesem je bila tanka
marmorno bela ko cvet lahkotna
kako ga njegova zvezda
nekje nad savano čaka.

PESEM TEMNEGA TAMTANA V NOČI

V meni je plahost antilop in panika bežečih gazel
v meni je krvoločnost levov in nenasitnih jastrebov
v meni je nemir slonov, ki vohajo hotno samico
v meni je preža lačnih krokodilov
v meni je zaletavost kratkovidnih nosorogov
v meni je stok povodnih konj
in krik goril v mesečini.

(Vitomil Zupan: Pesmi s "prostosti", uredila Ifigenija Simonović, Ljubljana, 2007)