Ko se je sonce zjutraj zbudilo
in so zapeli ptički povsod,
pikapolonica očke pomane
in se odpravi urno na pot.
Leta na trave, bilke in rože,
z bele marjetke vzpne se na mak.
Ko pa jasminov grm obleze,
pikapolonco vabi še slak.
Tu je obstala, premišljevala,
komu naj nese srečo in kam.
K Jani je sedla in ji zapela:
»Srečo ti dam. Srečo ti dam.«
