Janez Menart
"Poezija je bledi odblesk tistega, kar vsakdo čuti, a ne zna nihče povedati. Tisto neizrekljivo "nekaj" se izlije iz srca, otrdi v črke in se spet omehča v svojo prvobitnost, ko pride skozi oči in možgane v drugo srce. A dveh enakih src ni na svetu. Zato je pesem pogostoma le približno tisto, kar je hotel povedati pesnik, in je pretežno le vzgib za sprostitev in usmerjanje bralčevega notranjega življenja. In to je tista magična moč, ki oživlja pravo poezijo, da ne more zastareti."
Janez Menart: Jaz
Pred ogledalom nem stojim
in v tujca pred seboj strmim.
Kot da zrem prvič ta obraz,
vprašujem ga: Si ti res jaz?
Zamišljeno me zro oči
in vprašajo: Sem jaz res ti?
In trezno pravi mu moj jaz:
Jaz nisem ti, ti nisi jaz;
jaz sem le jaz, ki se mi zdi;
in ti si jaz le za ljudi;
a pravi jaz je dan za dnem
uganka meni in ljudem.
(Pesmi štirih, Slovenski Knjižni Zavod v Ljubljani, 1953)
