Je tudi vaš partner pacek?

0
71

 

Kako vzdržati in skleniti kompromis

"Mož ima neprijetno navado, da svoje umazane cunje pušča po vsem stanovanju. Nenehno pobiram za njim in ne glede na to, koliko se pritožujem, to počne še naprej. Kot bi bil gluh! Že res, da vse dneve trdno gara in zato doma nič ne pomaga – to lahko razumem in spoštujem. Ne morem pa sprejeti dejstva, da je tako neurejen. Več časa porabim za to, da čistim in pospravljam za njim kot za siceršnje pospravljanje stanovanja! To ne samo frustrira, ampak je tudi neznansko utrudljivo. Mislila sem, da je zakon partnerstvo, vendar najin to zagotovo ni," se pritožuje Sabina, dvaintridesetletna poslovodkinja iz Celja.

Sabina je le kaplja v morju žensk, katerih moški mislijo, da je glavno poslanstvo žensk pospravljanje za – njimi, hkrati pa si nočejo priznati, da je zakon partnerstvo. Že zaradi stereotipa, da so nekakšna večvredna vrsta. A moški, pozor: pravilo, ki bi zahtevalo, da vi ali vaša žena samodejno prevzameta določeno vlogo v zakonu, ne obstaja! Obstajajo le določena znanja in interesi, v okviru katerih se lahko pogajata, kdo od obeh bo zakon predstavljal na določenih področjih. A moški, pozor: pravilo, ki bi zahtevalo, da vi ali vaša žena samodejno prevzameta določeno vlogo v zakonu, ne obstaja! Obstajajo le določena znanja in interesi, v okviru katerih se lahko pogajata, kdo od obeh bo zakon predstavljal na določenih področjih.

Eden od značilnih stereotipov, zakoreninjenih v glavah ”močnejšega” spola, je, da jim to, da so moški, v partnerski zvezi (koruzniški ali zakonski) daje privilegiran položaj- Da je lahko le en kapitan ladje. In da ima ta kapitan (samoumevno) pravico, da manj prijetne dolžnosti preprušča partnerki.

Ne razumevajoč dejstvo, da so prav te dolžnosti – skrb za čistočo, urejenost, organiziranost – eden od temeljev dobrega krmarjenja med čermi že tako razburkanih voda nenehnih kompromisov in nasprotujočih si pogledov na to, kakšna naj bi bila idealna zveza. In pojmi, kot so čistoča, urejenost ter organiziranost, so sestavni del idealnega. Kaj torej storiti, če ugotovimo, da je naš (sanjski) moški, potem ko seveda nekaj časa z njim živimo in se za malenkost ali celo popolnoma sprosti, navaden pacek, ki umazane nogavice pušča po vsem stanovanju, več let shranjuje stare, strgane in smrdeče teniske, in je gluh ob našem sopihanju ob kupih posode in ribanju tal?
 

Kako vzdržati?

Z neurejenim moškim je težko (pre)živeti. In težavnost preživetja narašča s stopnjo neurejenosti. Glavna področja moške neurejenosti so namreč tri: neorganiziranost, lenoba in umazanost. Na več od naštetih področij je neurejen, težje bomo zdržale v takšni zvezi. Seveda se moramo na drugi strani zavedati, da ima vsak človek različne potrebe po urejenosti in organiziranosti. Morda je naša stopnja organiziranosti stoodstotna in zato želimo, da bi bilo vse na svojem mestu; stopnja urejenosti in organiziranosti našega partnerja pa je različna (ne napačna, le različna od naše!); vse, kar želi, je, da bi vsako jutro našel ujemajoč par nogavic, ko se odpravlja v službo! Ta primer je sicer skrajen, vendar jasno ponazarja kontrast, o katerem govorimo. Med obema skrajnostma je velika vrzel in doseči "zlato" sredino je težko – vendar možno!

Kako skleniti kompromis?

NAJPREJ ODNOS. Če se v partnerskem odnosu ena polovica nenehno pritožuje nad neurejenostjo druge (in nasprotno), je s takšnim odnosom nekaj zelo narobe. Zato je prvi korak ta, da partnerja odnos postavita na prvo mesto, saj se lahko šele potem lotita učinkovitega reševanja problema neurejenosti – preden ta doseže fazo, ko se začneta spraševati, ali umazana posoda morda ne pomeni, da se ne ljubita več.
NE PRIČAKUJMO, DA SE BO SPREMENIL. Najprej moramo vedeti, da od partnerja ne moremo pričakovati, da se bo spremenil (pomislimo: bi se me lahko spremenile?). Če je v splošnem nemaren, je pač nemaren. Tega nikakor ne gre jemati osebno. Biti urejen ali neurejen, čist ali nemaren, vse to je stvar nadzora. Druge odrasle osebe ne moremo prisiliti, da bo urejena, če takšna ni že po naravi (ali če ji to niso vsaj privzgojili). Šele ko se sprijaznimo s tem, lahko začenemo učinkovito reševati problem.
PREVZEMANJE ODGOVORNOSTI. Urejeni ljudje moramo prevzeti odgovornost za svoje nezadovoljstvo. Če smo urejena, čista in organizirana oseba, si moramo pač priznati: če želimo čisto stanovanje, ga moramo pospraviti sami. Ko enkrat nehamo kriviti partnerja oziroma ko opustimo miselnost "prav vs. narobe", lahko bolje komuniciramo s partnerjem in ga prosimo za pomoč.
NERGANJE. Nehajmo se glasno pritoževati; nerganje deluje le začasno, v končni fazi pa je neproduktivno. Če nergamo, namreč vzbujamo vtis, da smo obsedeni, da želimo prevzeti nadzor in da se moramo umiriti. In končno, se je vredno postaviti v vlogo njegove mame in ga obravnavati kot najstniškega sina? (Odgovor je pritrdilen samo v primeru, če ta načrt deluje in sta lahko kljub temu normalna ljubimca.)
OBRAVNAVAJMO GA KOT SOSTANOVALCA. Mnoge ženske v partnerskem odnosu postanemo sužnje moških, saj ti vedo, da že po naravi ne prenašamo umazanije in razmetanosti. Če obravnavamo partnerja kot sostanovalca, kot "cimra", s katerim moramo čisto naključno živeti, bosta oba enakovredna. Tako bo lažje spoznal, da je soodgovoren za normalno življenje in da mora spoštovati osebo, s katero živi. Povejmo mu, da mora opraviti svoj del pospravljanja in da tega ne bomo počele namesto njega. Pomaga, če to storimo že v zgodnjih fazah odnosa, ko s partnerjem še postavljamo osnove skupnega življenja.
SKLENITA ”DEAL”. Moški imajo radi posle in umetnost poslovanja. Naš neurejeni partner bo najbrž prej sklenil posel, ki mu omogoča razmetavanje "tu", a ne "tam", kot pa dogovor, da mora biti ves dom nenehno stoodstotno čist in pospravljen. Zato ugotovimo, katera so področja, na katerih je pripravljen skleniti takšen posel! Tako mu bomo morda celo dopovedale, da je zakon, ki naj bi bil uspešen, lahko le rezultat skupnega dela.
DAJMO MU MOŽNOST. Vprašajmo ga, ali mu gre na živce kakšna naša navada. Tako pokažemo, da smo pripravljeni tudi sami pri sebi sklepati kompromise; če bo uvidel, da spreminjamo nekatere svoje navade, bo morda temu sledil tudi sam. Pa tega ne storimo le navidezno; stopimo korak nazaj in se vprašajmo, kako pogosto hvalimo ali spodbujamo svojega partnerja. Ga večino časa samo kritiziramo? Le kako lahko potem od njega pričakujemo, da bo prisluhnil našim negativnim komentarjem o njegovi neurejenosti. Povejmo mu, da nam je všeč, kako nas masira ali gre namesto nas v trgovino, in mu takoj zatem nedolžno namignimo, da bi bili veseli, če bi nam pomagal tudi pri gospodinjskih opravilih. Ko nas bo poslušal in se trudil izboljšati, ga pohvalimo!
POČAKAJMO. To je ena od "trših" taktik, z uporabo katere tvegamo resen prepir – a se pogosto obnese. Vse, kar je njegovega – časopisi, stare pločevinke, nogavice, čevlji ipd. – brcnimo na njegovo stran sobe in za njim ne pobirajmo več umazanih kosov oblačil. Prišel bo dan, ko mu bo vendarle zmanjkalo spodnjih hlač in nogavic, in takrat bo v vsakem primeru znorel. Ko bo vprašal, kje so sveže, zlikane in dehteče obleke in zakaj se same od sebe ne pojavijo več v njegovi omari, mu povejmo, da zato, ker ni bil mož beseda, in razložimo, da je v besedni zvezi "skupno gospodinjstvo" poudarek na prvi besedi. Če po treh mesecih, odkar smo ga začeli "spreobračati" (pomnimo: stisnimo zobe, a za njim ne pobirajmo!), ni napredka, razglasimo vojno stanje. Partnerju povejmo, da smo se odločili, da za njim ne bomo več čistili in da je vajin odnos resno ogrožen. In seveda – v času, ko smo se zakleli, da za njim ne bomo čistili, vsekakor – uživajmo: ob dobri knjigi, na klepetu s prijateljico, ob prebiranju najnovejše kuharske knjige – v njej bomo gotovo našle poslastico, s katero bomo partnerja nagradile za prvo pospravljeno pločevinko.
NE BODIMO OTROČJI! Pod nobenim pogojem, tudi če partner pri osebni in gospodinjski higieni ne napreduje, ne bodimo otročji, ne odvihrajmo iz hiše in ga ne ignorirajmo, ko nam njegova nemarnost prekipi. Takšni otročji odzivi ustvarijo več težav kot rešitev, saj problem priklenejo na mesto in vama ne omogočijo napredka.
IN KONČNO … zavedajmo se, da imamo vsi urejena in neurejena področja življenja, zato je prav, da partnerjevo neurejenost postavimo v perspektivo ter se odločimo, kaj smo pripravljene storiti in česa ne. Ne imejmo problemov s postavljanjem tovrstnih omejitev in pozabimo, da je v nas zakoreninjena miselnost, da smo same odgovorne za vzdrževanje doma. V resničnem življenju, kot smo ugotovili, najbolje deluje pristop, ki predpostavlja delitev odgovornosti. Ali če se vrnemo k prispodobi z začetka prispevka: če ladjo krmari le eden od partnerjev, bo ta bolj verjetno nasedla na čereh, kot če jo krmari ekipa. Ali, seveda, tandem.

Od neoragniziranega k organiziranemu

Biti organiziran ni nujno isto kot biti urejen, toda biti sposoben uporabljati sistem, v katerem imajo stvari doma jasno določena mesta, kamor sodijo, in vemo, kam moramo pogledati, da bi jih našli. Bodisi da gre za pisma, račune, denarnice, avtomobilske ključe ali mobilnik, vsaka stvar v domu potrebuje "parkirni prostor". Zato je priporočljivo ustvariti nekakšen "procesni center". Za večino zaposlenih družin je takšen center v kuhinji ali njeni bližini, ki je tudi središče doma. V procesnem centru pustimo sporočila, ključe, telefone … Tu imamo vedno dovolj papirja in pisal, imenik z naslovi, planer ipd. Enake "centre" lahko vzpostavimo za umazano perilo, položnice, dodeljevanje nalog in orodja. Poleg vhodnih vrat lahko namestimo koš za vse, kar je treba odnesti iz doma (videokasete, knjige iz knjižnice, papirje, ki jih je treba podpisati ipd.).

Shranjevanje starih stvari – do svetega nikoli

Mnogi ljudje imajo navado shranjevanja stvari, misleč, da jih bodo nekoč spet uporabljali – a jih dejansko le redko. To navado smo pobrali od staršev ali starih staršev, ki so se v težkih časih navadili shranjevati stvari, ki bi v prihodnosti utegnile priti prav. Zdaj, v času dobrodelnih dejanj in recikliranja, tak sistem ne deluje več. Naš partner tega ne razume ali noče razumeti? Sporazumimo se, da je določen del stanovanja (garaža, klet) njegova odgovornost, ne naša. V tem primeru imamo pravico premakniti njegove reči iz našega področja odgovornosti na njegovo.

Povsod njegove obleke!!!

Če so glavno področje partnerjeve neurejenosti (umazane, zmečkane, stare) obleke, se najprej odločimo, ali nas bolj moti to, da moramo pobirati za njim, ali to, da so obleke umazane. Če nam je lažje pobirati za njim, lahko izberemo, da bomo to še vedno počeli. Pri tej odločitvi bodimo pošteni do sebe, saj se bomo tako bolje počutili, a tudi odnos bo bolj harmoničen, če bomo nekaj počeli prostovoljno, ne pa z občutkom prisile. Seveda je v tem primeru prav, da se s partnerjem sporazumemo, da tudi sam prevzame določeno odgovornost v skupnem gospodinjstvu. Tako ne bomo imeli občutka, da prevzemamo levji delež gospodinjskih opravilČe se nam je, na drugi strani, lažje sprijazniti se s tem, da njegove obleke ležijo povsod, kot da bi pobirale za njim, to pač počnimo – prej ali slej se bo, če bo vse po sreči, tega naveličal. Če ga ne bo začel motiti pogled na koše za umazano perilo, ki jih bomo namestili v vsako sobo, pa zagotovo tedaj, ko mu bo zmanjkalo svežih spodnjic in nogavic.

 

Vir: www.viva.si