Jenkova nagrada 2024 – nagrajenca Miljana Cunta in Robert Simonišek

0
198
Jenkova nagrada 2024
SPOŠTOVANI,

letošnja Jenkova nagrajenca sta MILJANA CUNTA za zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo in ROBERT SIMONIŠEK za zbirko Vračanje k čistosti. 

          

Obe letošnji nagrajeni zbirki sta izšli pri založbi Slovenska matica v letih 2023 in 2024. Iz utemeljitev strokovne komisije v sestavi Tonja Jelen (predsednica), David Bandelj, Zoran Pevec in Matej Krajnc:

  •      V tej pesniški zbirki  je vsega ravno dovolj, tankočutno in miselno poglobljeno zapisano, da lahko bralko ali bralca pripelje v mistično in metafizično duhovno izkušnjo, kakršno lahko ponudi le miselno dovršena in stilno fluidno izpeljana izvirna poezija. Zato je žirija za letošnjo Jenkovo nagrado izbrala zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo Miljane Cunta.
                                                         Foto: Jože Suhadolnik (Delo)
17. februarja 1903 je Rainer Maria Rilke v pisemskem odgovoru mlademu pesniku zapisal: »Nihče vam ne more svetovati in pomagati, nihče. En sam pripomoček je. Pojdite Vase. Raziščite nagib, ki Vas sili k pisanju; pretehtajte, ali razpreda svoje korenine v najgloblje predele Vašega srca /…/ Predvsem pa: v najtišji uri noči se vprašajte: moram pisati?«
Rilkejev moram so v stoletju od njegovega zapisa ponovili številni pesniki in pesnice. S tem so lastno izkušnjo ustvarjanja povezali s strastjo in skrivnostjo, z neodložljivostjo in nerazpoložljivostjo. A moram, ki ga zaslišimo »ob najtišji uri noči«, je tudi nadvse krhek pojav, ki ga zlahka kaj zastre ali celo zatre: strah pred vstopanjem v »najgloblje predele srca«, molk in nesprejetost okolice, pa tudi neučakanost, ko pozabimo, da prevelika vnema lahko preglasi veščino. (Miljana Cunta)
  •         Pesniška zbirka Roberta Simoniška Vračanje k čistosti so v sodobni slovenski poeziji nekaj svežega, podajajo nam zanimanje in upanje, da se v svetu negotovosti in nezaupanja še vedno lahko najde pot, po kateri stopa pesniški subjekt in na kateri najde in uzre še zmeraj lepoto. Pesmi nas nagovarjajo k umiku vsega izpraznjenega in se želijo vrniti k dobremu. z vso skromnostjo, da na novo nastalega sveta ne bomo našli. A za vse to ni samo krik in klik – pač pa napor in trud, ki se na tem potovanju poplačata. Posebna zrelost in govorica sta še zadnji krovni nosilki, da si ta pesniška zbirka zasluži Jenkovo nagrado.

     Foto: Arhiv avtorja

V agresivni in shizofreni družbi, ki se napaja z videzom in izgublja predstavo o celovitosti, tendence po redu, poglobljeni resničnosti in lepoti učinkujejo kot obramba pred norostjo. Tehnologija, znanosti, teorije, psevdoduhovnosti in javna mnenja nam sugeririajo, da se moramo opredeliti izključno za eno stran, da naša telesna in duhovna izkušnja nista dovolj, da bi se umirili in našli stik s seboj, svetom in z drugimi. Včasih se takšen uvid zgodi skozi pesem. Pesniška inteligenca ima čisto svojo logiko, neprimerljivo z drugimi področji. »Gradivo«, ki je lahko karkoli, tudi najbolj ogolela vsakdanjost, preoblikuje skozi estetsko izkustvo. Osnovna pogoja sta čuječnost in ustrezen čas, ki omogoči dojetje. Kot občutljiv medij pesem premore globinsko doživljanje, vključevanje različnih ravni resničnosti in premislek o najbolj elemantarnih, samoumevnih rečeh. V svoji strukturi pa je najbližje metafizični izkušnji, saj ohranja skrivnost in brezmejnost nečesa, kar ni možno razložiti z zvezo vzroka in posledice. Za pesnika postane temeljno vprašanje, kakšen jezik in izraz bo uporabil za posredovanje videnj in čutenj, ki se bralcu prikazujejo kot dar, napor ali preplet obojega. (Robert Simonišek)

8. oktobra 2024 so v prostorih Društva slovenskih pisateljev na novinarski konferenci razglasili šest nominiranih pesniških zbirk za Jenkovo nagrado 2024. Letošnji ožji Jenkov izbor je bil osredinjen na pesniški razvoj posameznega avtorja oz. avtorice, s katero naj bi zbirka pokazala na nadaljnje razvijanje pesniškega jezika posameznika oz. posameznice. Pomembna je bila kvaliteta, povezana z notranjim nabojem pesmi in brezčasnostjo poezije. Žirija se je po prvotnem širšem izboru enajstih zbirk odločila za šest zbirk, ki so šle skozi sito šeststotih pesniških zbirk. Vsaka od pesniških zbirk nosi samosvojo govorico, ki z jasno sporočilnostjo stremi v različna svetovja. Nominirane so bile pesniške zbirke Aleša Bergerja, Borje Bolčina, Miljane Cunta, Ivana Dobnika, Roberta Simoniška in Denisa Škofiča. 

Vsem nominiranim in obema nagrajenima iskrene čestitke!