Čriček poje. Utriplje
glasbo
neke zvezde.
Meri svetle premore
s svojo peščeno uro.
Načrtuje svoje zlate krožnice
po eterični otožnosti.
Mislijo dobri ljudje
– medtem –
da igra v travi
glasbena skrinjica.
(Sodobna španskoameriška poezija, Cankarjeva založba, 1994)