»JOSIP JOSIP GULIKOŽA IN SKOMINE PRISTANIŠČA«

Soparen dremež na sedežu v stoječi koloni – smer Koper-Žusterna-Izola prekine utrinek naslova, Mustrov ne-junak. Splet polsna, zaznav, občutkov, zvokov, zaspana sopara, monotono brnenje motorja, po radiu aktualna drama uprave koprskega pristanišča, občutje ob prvem uzrtju morja, zroč ven skoz šipo, tam poznana slika – tihožitje sidranih tovornih ladij. Ta zmes v polsnu skvasi ladjo, na njej podobo kapitana, absurdno grožnjo, pristanišču proti. Trzljaj.

Na drugi strani vse utripa v pričakovanju ključnega trenutka posla – vplutja in razkladanja. Dolgočasna slika tistim v avtu zakriva svežo kri aorte našega gospodarskega sistema. Kompleksni, a vsakodnevni, mednarodni trgovinski posli, v katerih je lahko udeležencev poleg strank kupoprodajne pogodbe še veliko drugih – špediterjev, podšpediterjev, prevoznikov itn. Takšen primer je naslednji: Slovenski kupec iz Ljubljane je pri taiwanskem dobavitelju naročil dobavo delov za rezkalne stroje z dogovorjeno pariteto ‘FOB Taiwan‘ (‘free on board, named port of shippment Taiwan‘ – naloženo na krov ladje v imenovanem pristanišču na Taiwanu). Kupec je odpremo in dopremo blaga v pomorskem prevozu na relaciji pristanišče v Taiwanu–pristanišče v Kopru naročil mednarodnemu špediterju. Ta je po svojem podšpediterju na Taiwanu poskrbel za izbiro ladjarja in sklenitev prevozne pogodbe – ladijski tovorni list (‘bill of lading‘), v pristanišču Koper pa za raztovarjanje blaga z ladje in carinsko skladiščenje. Hkrati je kupec drugemu špediterju naročil prevzem blaga v pristanišču Koper, posredno zastopanje pri uvoznem carinjenju blaga ter odpremo blaga do kupca v Ljubljani. Ta špediter je pri domači zavarovalnici zavaroval blago v pomorskem prevozu (Taiwan–Koper), prevzel v carinskem skladišču blago in lastniške listine o blagu, opravil kot posredni zastopnik uvoznika uvozno carinjenje blaga, nato pa nakladanje in odpremo s kamionom do skladišča kupca. Mednarodni špediter je naročniku zaračunal stroške špedicijske storitve podšpediterja na Taiwanu, pomorsko voznino Taiwan–Koper, stroške razkladanja z ladje v pristanišču Koper ter svojo špedicijsko storitev. Drugi špediter pa je kupcu obračunal plačane pristaniške stroške – prenos lastništva in stroške nakladanja, stroške pomorskega zavarovanja blaga, carino in davek na dodano vrednost, stroške uporabe bančne garancije za zavarovanje plačila carinske obveznosti, prevozne stroške kamiona od Kopra do Ljubljane ter svojo špedicijsko storitev.

Z vidika udeležencev navedenega posla je posebnost glede carine in DDV ta, da se jih ne pobira ob vnosu blaga v carinsko skladišče,[1] in gre za carinsko ter davčno oprostitev. Pobira se jih šele ob vložitvi carinske deklaracije za sprostitev blaga v prosti promet. Zato carine in DDV-ja ni obračunal špediter, ki je organiziral pomorski prevoz blaga, temveč drugi špediter, ki je skrbel za nadaljnjo odpremo. Širše gledano je posebnost tudi, da (načeloma) prihodki od carinskih dajatev pripadajo splošnemu proračunu Evropske unije, prihodki od DDV pa proračunu Republike Slovenije.[2]

Žiga Stupica

(https://www.facebook.com/Dajatve)