JUTRO V ULICI RUDOLFA HORVATA
Pomivalni stroj neutrudno moti jutro,
izpira ostanke hrane.
Tišina je neulovljiva.
Žvrgolenje ptic prihaja od zunaj.
Na ulici lajež sprtih sosedov.
Tudi psi so sosedje,
zjutraj se pozdravljajo.
V ulici Rudolfa Horvata
se otroci ne igrajo več.
Življenje si je nataknilo copate.
Potegnilo rolete.
Zaprlo pse.
V kletke.
V sobe.
Luna še prosto teka,
po dvorišču.
Žoga je prepovedana v ulici
Rudolfa Horvata.
Obstajajo igrišča na katerih
zadevajo koše in otročad.
Na katerih se odmetava cigaretne ogorke
in pozablja prazne steklenice.
Življenje je na drugi strani,
zgodilo se bo jutri.
Jutri bomo igro vrnili na ulico.
Danes je ulica prazna.
Sosedje komaj slišno spregovorijo
”dobro jutro”
a pomena izrečenega ne razumejo.
Ljubica Ribić, prevod Marko Skok – Mezopotamsky
