Most med zavednim in nezavednim
Sanje so namišljeno doživetje zvokov, slik in drugih občutkov med spanjem. Po mnenju švicarskih raziskovalcev center za sanje leži v ozadju možganov, blizu vidnega centra oziroma območja, ki je odgovorno za prepoznavanje obrazov in okolice, pa tudi za čustva in vizualni spomin. Toda čeprav vemo, kje nastajajo sanje, ne vemo, kako in zakaj. Ne znanstvene raziskave ne intuicija nam še ni ponudila popolnega odgovora na to vprašanje. S svojo »močjo« pomembno vplivajo na človekovo duševno stanje, čeprav se tega večina ne zaveda. Sanje nastopijo v stanjih, ko duševni procesi niso pod nadzorom zavesti, torej v nezavednem. Niso le nočna dejavnost možganov, ampak veliko več. Sanje so most med zavednim in nezavednim, med vidnim in nevidnim.
Razkrivajo naše najgloblje želje in rane
Čikaški psihoterapevt Jeffrey Sumber, ki je med drugim na Harvardu študiral mitologijo sanj, na Jungovem inštitutu v Zürichu pa njihovo jungovsko interpretacijo, meni, da so sanje nezavedno, ki se želi povezati z zavestnim umom. Sanje ustvarjajo nekakšen most, po katerem lahko hodimo naprej in nazaj ter raziskujemo, kaj mislimo, da vemo – in kaj v resnici vemo. Analiza sanj je ključna prvina procesa odkrivanja samega sebe. Sanje odkrivajo naše najgloblje želje in rane. Analiza sanj nam torej lahko pomaga do boljšega in globljega razumevanja samih sebe. Kot pravi Sumber, nas naše nezavedno pokliče, da občutimo svoje ideje, misli in dejanja – tako dobimo globlji vpogled v to, kdo smo in kakšna je naša življenjska pot. Človek mora sanjati, saj je to eden od naravnih odzivov telesa na stres, tesnobo in strah.
Sanje nas zdravijo in učijo
Pravilno tolmačene sanje nam torej posredujejo pomembna sporočila o našem telesnem in duševnem stanju. Jung je dognal, da sanje skrbijo za njuno ravnovesje. Sanje nam ne le odkrivajo izvore notranjega neskladja, opozarjajo nas tudi na potenciale, ki jih premoremo. Sanje nas zdravijo, usmerjajo in učijo, kažejo nam, kje delamo napake, ponujajo nam odgovore na vprašanja in rešitve za težave, s katerimi se naša zavest ne zna spoprijeti. V sanjah se zrcalijo človekove notranje in zunanje preobrazbe in s tem včasih boleč proces rasti, ki traja vse življenje.
Zdravijo tudi depresijo
Lance Storm, zdravnik in gostujoči raziskovalec Univerze v Adelaidi za psihologijo, meni, da sanjske podobe ponujajo vpogled v težave ljudi na področju duševnega zdravja in pomagajo pri njihovem zdravljenju. Storm verjame, da lahko analiza sanj pomaga pri zdravljenju depresije. To je hitro rastoče področje skrbi za duševno zdravje, saj je znano, da je pri depresivnih ljudeh faza REM, ki je neposredno povezana s čustveno predelavo v sanjah, daljša.
Sanjanje je proces, ki ga lahko vadimo
Postopoma se lahko naučimo zavestno uravnavati svoje sanje. Med spanjem se je treba osredotočiti na svoje misli in namene; v svojo zavest injiciramo določeno misel ali idejo in jo tako vtisnemo v nezavedno. Lahko se tudi vrnemo v sanje iz preteklosti, in sicer tako, da pred spanjem ležimo v postelji in si predvajamo stare sanje, kolikor se jih pač spomnimo. Ključ tega procesa je, da se, preden zaspimo, identificiramo z občutkom iz minulih sanj in pademo na podoben kraj. »Ko se zbudimo in se začnemo premikati, nemudoma zapustimo stanje, v katerem smo sanjali. V manj kot petih minutah pozabimo več kot polovico, v desetih minutah pa se za vedno izgubi vse, kar smo sanjali,« pravi angleški psiholog Wallace in dodaja, da je edina rešitev v tem, da zjutraj, ko odpremo oči, še malce poležimo, da se nam vrnejo sanjske podobe.
Lucidno sanjanje
Navadno ne moremo nadzirati sanj. Izjema je lucidno sanjanje, ko posameznik ugotovi, da sanja, posledično pa lahko v določeni meri nadzira sanjsko okolje. To je priložnost za zanimiv korak h globljemu zavedanju samega sebe. Kot pojasnjuje Wallace, je to stanje, v katerem se začnemo sredi dogajanja zavedati, da sanjamo, vendar se ne prebudimo. »Postopoma lahko začnemo zavestno vplivati na to, kar sanjamo. Če nas nekdo lovi, se ustavimo in ga povprašamo, kaj želi od nas,« pravi in dodaja, da je to tudi prava pot, kako ugotoviti, kaj nas tare v stvarnem življenju. Lucidno sanjanje lahko postane mesto, kjer svoj prostor in čas najdejo treningi visokotveganih športov, nastop pred milijonsko množico, soočenja z različnimi strahovi, spoznavanje domišljijskih bitij … Lucidno sanjanje lahko dojemamo kot enega od načinov povezovanja s sabo, s svojim nezavednim, z odkrivanjem sebe, svojih želja in namena. Lucidnega sanjanja se lahko tudi naučimo.
Tudi znanstveniki merijo sanjsko vsebino
Ob pomoči lucidnih sanjavcev (ljudje, ki se zavedajo svojih sanj in so jih sposobni tudi spreminjati) je znanstvenikom z Inštituta za psihiatrijo Max Planck v Münchnu prvič uspelo meriti sanjsko vsebino. Funkcionalna magnetna resonanca jim je omogočila videti in ugotoviti natančno prostorsko lokacijo delovanja možganov med spanjem. Toda raziskovalci niso mogli analizirati možganske dejavnosti, povezane z vsebino sanj. V novi študiji so lucidne sanjavce prosili, naj se med spanjem zavedo svojih sanj in s premikanjem oči poročajo o svojem stanju. Zatem so jih prosili, naj za 10 sekund večkrat stisnejo najprej desno in nato še levo pest. To jim je omogočilo, da so z EEG izmerili vstop v REM-fazo, med katero sanje zaznavamo še posebno intenzivno, in tako odkrili začetek lucidne faze. Od tega trenutka naprej se je dejavnost možganov ujemala z dogovorjenimi »sanjami«, ki obsegajo stiskanje pesti. Območje v senzomotorični skorji možganov, ki je odgovorno za izvajanje gibanja, se je med sanjanjem aktiviralo. To je neposredno primerljivo z možgansko dejavnostjo, ki nastopi, ko oseba premakne roko v budnem stanju.
Raziskovalci pravijo, da korelacija med dejavnostjo možganov in zavestnim delovanjem kaže, da je vsebino sanj mogoče izmeriti. Ob pomoči infrardeče spektroskopije so opazili tudi povečano dejavnost na območju možganov, ki igra pomembno vlogo pri načrtovanju gibanja. »Naše sanje torej niso nekakšen ‘spalni kino’, v katerem zgolj pasivno opazujemo dogodek, ampak obsegajo dejavnosti v regijah možganov, ki so pomembne za vsebino sanj,« pojasnjuje vodja skupine za raziskave na tem inštitutu, Michael Czisch.
Navdih za ustvarjanje
Marjetka Jeršek, pisateljica in navdušena raziskovalka vzporednih resničnosti, pravi, da lahko ob pomoči sanj povečamo svojo ustvarjalnost. »Umetnost sanjanja nas popelje v druge razsežnosti in resničnosti, v katerih so shranjena starodavna znanja in veščine. Tako kot vseh drugih stvari se lahko skozi sanjanje naučimo tudi ustvarjati slike, knjige, glasbo, kar koli nas pač zanima. Pri tem lahko uporabimo tehniko gugalnice. Ustvarimo si sanjsko gugalnico in se med sanjanjem zavemo njenega obstoja, se zagugamo in skočimo na področje želenega znanja.«
Po besedah Marjetke Jeršek lahko številne odgovore, rešitve in navdih črpamo iz bogatega sanjskega sveta. »Tam je vsega v izobilju. Zavestno sanjanje nam v vsakem primeru ponudi možnost raziskovanja novih svetov in razsežnosti, ki pa jih sanjavci nikoli ne bi poimenovali fantazijski svet. Gre za drugo obliko resničnosti, za vzporedni svet, v katerem veljajo drugačne zakonitosti.« Ne smemo pozabiti, pravi Marjetka Jeršek, da je za sanjavce, tako kot tudi za pripadnike številnih drugih starodavnih kultur, svet sanj enako resničen kot svet vsakdanjosti oziroma svet primarnih čutov.
Araukanci, indijansko pleme iz Južne Amerike, pri komunikaciji ne postavlja nobene ločnice med sanjami in resničnostjo primarnih čutov. Torej ne gre za virtualno realnost, marveč za vzporedno realnost, pojasnjuje Marjetka, ki si že nekaj let svoje sanje tudi zapisuje. »Dnevnik sanjanja nam pomaga ohranjati pozornost na dejavnost sanjanja in jo krepi. S tem, ko si sanje zapisujemo, gojimo sporočilo, da so za nas pomembne. Hkrati nam naše nezavedno in tudi zavest iz vzporedne realnosti skozi sanje pošiljata sporočila, ki nam lahko pomagajo reševati težave v vsakdanjem življenju, v pomoč pa so nam tudi pri osebnostni rasti in duhovnem razvoju. Le naučiti se moramo, kako jim prisluhniti. Pogosto sem sanjala cela poglavja knjig, ki sem jih napisala.«
Plast za plastjo
Sanjati bi prenehali že pred tisočletji, če sanje ne bi bile nujne in koristne, pravi Leon Nescon, eden od pionirjev avstralskega gibanja za samopomoč, ki že dvajset let raziskuje simbolne pomene sanj. Sanje so kakor čebula, pravi: pri odkrivanju njihovega pomena je treba odstranjevati plast za plastjo; kdor se je voljan spustiti dovolj globoko, pride do najsočnejše sredice in odkrije veliko o sebi. Govorimo v prispodobah, sanjamo v simbolih, pravi Nescon. Sanje so priložnost, da se več naučimo o sebi in o svoji življenjski poti. Sanje najpogosteje govorijo o nas samih, zato noben zunanji strokovnjak ne more bolje poznati sporočila sanj kot mi sami, zato se podajmo na raziskovanje svojih sanj.
Kako začeti z analizo svojih sanj?
Vedno bodite pozorni na to, kako se počutite pred, med in po pomembnih sanjah. Pozorni morate biti tudi na to, kdo je glavni lik v sanjah, in se vprašati, kakšen je vaš odnos s tem likom znotraj sanj in zunaj njih. Najbolje je, da odložite vse sanjske knjige, svetuje psihoterapevt Sumber, kajti vsaka stvar za slehernega posameznika simbolizira nekaj drugega. Ljudje smo edinstveni – vsakdo med nami prenaša drugačno prtljago. Ko gre za vašo duševnost, ni večjega strokovnjaka od vas, zato zaupajte svojemu notranjemu vodniku.
Strokovnjaki svetujejo zapisovanje sanj. To je prvi in najpomembnejši korak pri analizi sanj. Če si zapišemo, kaj smo sanjali, čeprav samo nekaj povedi, lahko vsebino svojega nezavednega tudi konkretiziramo. Pisanje dnevnika je izjemnega pomena, saj lahko analiziramo svoje sanje skozi daljše obdobje in tako spremljamo svoj osebni razvoj. Ko se zbudimo in se začnemo premikati, nemudoma zapustimo stanje, v katerem smo sanjali.
Nočne more so zdrave
Nočne more so sanje z najvišjo čustveno intenzivnostjo. Nastopijo, če se ne spoprijemamo s težavami vsakdanjega življenja. »Naše nezavedno privablja našo pozornost s stopnjevanjem nočnih mor, vse dokler ne zavihamo rokavov in rešimo svojih težav. Zato lahko rečemo, da so nočne more pravzaprav zdrave,« pravi priznani angleški psiholog Ian Wallace, ki je specializiran za področje sanj. Nočne more so naraven odziv na strah in tesnobo, in čeprav se v tistem trenutku ne počutimo dobro, sproščajo pritisk na našo duševnost, da lahko deluje z manj strahu. Nočne more so poziv k dejanju in nakazujejo, da se bomo morali ukvarjati z nečim, kar v nas ustvarja strah. Lahko so tudi oblika sproščanja teh strahov – odvisno od tega, kako se odzivamo nanje.
Če smo doživeli strašno nočno moro in se trudimo, da bi jo čim prej pozabili, saj je bila hudo travmatična, je povsem verjetno, da se bo ponovila, to pa zato, ker sanjskega gradiva ne uporabljamo za učenje in rast. Nočne more niso znak, da se nam bo zgodilo nekaj slabega. Na drugi strani pa nočne more obstajajo zato, da nas pretresejo – in nas tako spodbudijo k soočanju z vzrokom svojih strahov, k odpravljanju tesnobnosti ali vsaj iskanju dobrega terapevta.
Tehnika lucidnega sanjanja
Tehnika obsega štiri preproste točke: vodenje sanjskega dnevnika in zapisovanje sanj; preverjanje realnosti podnevi; pred spanjem si v mislih ponovimo nekaj zatrditev; vizualizacija sanj: predstavljamo si, da smo spet v sanjah, ki smo jih nedavno doživeli, le da tokrat spremenimo konec sanj.
Za doseganje lucidnih sanj, je zelo učinkovit tudi naslednji postopek: čez dan večkrat poglejte v dlani in se pri tem vprašajte: ali se morda dogaja kaj nenavadnega, ali morda sanjam? Ko boste postopek izvajali nekaj časa (po nekajkrat na dan), boste o tem začeli sanjati. To je priložnost, da v svojih sanjah postanete zavestni. Se pravi, sanjali boste, kako si gledate v dlani. Takrat si zastavite vprašanja, tako kot v budnem stanju, in v določenem trenutku vam bo postalo jasno, da sanjate. V trenutku, ko ozavestite, da sanjate, ostanite mirni in samo opazujte vse okrog sebe. Ko okolica začne izginjati oziroma spreminjati obliko, spet za trenutek poglejte v dlani. Lahko se tudi prepustite, da vas odnese v druge sanje. Med vsem tem doživljanjem si večkrat ponovite: »Ko se bom zbudila, se bom vsega spomnila!«
Iz priročnika Marjetke Jeršek Energija videnja.
Pomen bežanja, izpadanja zob, iskanja stranišča, golote v javnosti, letenja in padanja
- Med vsemi sanjami so po besedah ameriškega psihologa Wallacea najbolj pogoste tiste, v katerih pred nekom ali nečim ves čas bežimo. Te naj bi bile močan pokazatelj strahu pred soočenjem s težavami.
- Psiholog, ki je v svoji karieri proučil več kot 130 tisoč sanj svojih pacientov, pravi, da so prav tako zelo pogoste sanje, v katerih izgubimo zobe, kar naj bi prav tako kazalo na pomanjkanje samozavesti oziroma da dvomimo vase in svoje sposobnosti.
- Tretje na lestvici so sanje, v katerih nestrpno iščemo, a nikoli ne najdemo stranišča. Kot pravi, naj bi to pomenilo, da se vedno trudimo ugoditi željam drugih ljudi.
- Zanimive pa so tudi sanje, da smo v javnosti povsem goli, kar naj bi bil jasen pokazatelj, da smo v obdobju, ko se počutimo izjemno ranljive.
- Prvim petim so tesno za petami sanje o letenju, ki po besedah Wallacea kažejo željo po svobodi oziroma da smo se v realnem življenju ravnokar rešili nekega težkega bremena.
- Naše skrbi in občutek nemoči pogosto v sanjah simbolizira tudi padanje v globino.
Recept za preroške sanje
- V starih časih so si jasnovidke, prerokovalke in vedeževalke vtirale v telo posebno čarovničino olje, preden so se zazrle v še neodstrte koprene prihodnosti. Lahko si ga pripravite tudi vi in se z njim namažete, preden greste spat. V pol skodelice hladno stiskanega deviškega olivnega olja dodajte ščepec cimeta in muškatnega oreška ter zvrhano žlico janeževih semen. Segrevajte, dokler olje ne postane dovolj toplo, vendar ne prevroče. Čarovničino olje si lahko vtrete v kožo vsega telesa, zlasti pa v čelo in sence. Ko se olje dobro vpije v kožo in jo prepoji, se odpravite spat in zelo verjetno vas bodo obiskale preroške sanje.
- Moč spanja in sanj krepi tudi zelena alga spirulina, ki pomaga povečati raven melatonina, snovi, ki krepi tudi naš imunski sistem. Vrbino lubje v skodelici vode na nočni omarici ostri nočne vizije in nam pomaga, da si sanje bolje zapomnimo in iz njih izluščimo bistvo.
- Za sanjanje je odgovorna spolna čakra, ki leži dva prsta pod popkom, zato preroške sanje prikličejo tudi oranžna zelišča in sadeži: ognjič, pomarančevec, ilang-ilang (tudi v obliki eteričnega olja, s katerim si namažemo desni spodnji del trebuha), arnika, mandarine, mango, papaja, melona, marelica, kaki, korenčkov sok, tudi banana …
- Iz priročnika Marjetke Jeršek Energija videnja.
Ali ste vedeli?
- Sanjamo vsako noč, in to večkrat. Povprečno sanjamo od tri- do petkrat na noč, hkrati z minevanjem noči pa sanje postajajo vse daljše (od deset minut ob začetku spanja do dvajset minut proti jutru) ter vse bolj žive, barvite in čustveno bogate. V svetu sanj vsako noč preživimo po dve uri.
- Sanje ne trajajo samo nekaj sekund, ampak tudi do 45 minut.
- V življenju presanjamo kakih šest let, vendar 90 odstotkov sanj pozabimo v desetih minutah po prebujenju.
- Ljudje začnemo sanjati še pred rojstvom, že v materinem trebuhu.
- Sanj v fazi REM, ki je najgloblja faza spanja, se navadno res ne spominjamo. Najpogosteje se spominjamo tistih tik pred prebujanjem, na pragu našega zavednega. Čeprav sanjamo v vseh fazah spanja, so sanje najbolj izrazite, bogate in strukturirane prav v fazi REM.
Kam po strokovno razlago?
- V Ljubljani se občasno dobiva skupina za tolmačenje sanj pod vodstvom mag. Marije Nastović (kontakt sta Breda Biščak in Božena Ambrozius: breda.biscak@gmail.com in bozena.ambrozius@gmail.com).
- Z analizo sanj se pri nas ukvarjajo jungovski psihoanalitiki dr. Jožef Magdič, Matjaž Regovec in Tine Papič ter psihiater prim. Matjaž Lunaček.
- V Ljubljani deluje tudi Slovensko združenje za analitično psihologijo, ki sanje obravnava večinoma teoretični plati v okviru predavanj, povezanih z jungovskimi tematikami (več informacij na e-naslovu: infoszap@gmail.com).
Najboljša literatura
Nekaj poljudne oz. strokovne literature, ki nam olajša vstop v svet tolmačenja sanj:
- Nastović, Ivan: 127 protumačenih snova. Prometej, Novi Sad, 2008.
- Nastović, Ivan: Psihologija snova i njihovo tumačenje: Trodimenzionalni pristup snovima, Prometej, Novi sad, 2006.
- Jung, Carl G., in von Franz, M. L.: Človek in njegovi simboli, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.
- Jung, Carl G.: Dreams, Routledge Classics, London, 2002.
- Chevalier, Jean, in Gheerbrant, Alain: Slovar simbolov: miti, sanje, liki, običaji, barve, števila. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.
Vir: www.viva.si
