Drage bralke, dragi bralci, poletje je zame najlepši, a žal najkrajši letni čas. Zgodnja jutra, dolgi večeri… so čarobni. Kot nalašč tudi za branje in ustvarjanje poezije.
Kajetan Kovič: Kam
Reka, potok, veter kam.
Kam metulji. Kam oblaki.
Kam zvezd zlati monogram.
Kam zadihani koraki.
Kam povorka hitrih let.
Kam škrlat večerne zarje.
Kam na snegu volčja sled.
Kam gosi čez daljno barje.
Kam nekdo po prašni cesti
mimo starodavnih hiš
kot oseba iz povesti
v daljni, tuji paradiž.
O neskončni tok zavesti;
kam, neulovljiv, hitiš?
(Kajetan Kovič: Labrador, Založba Mladinska knjiga)
