Kajetan Kovič: Starka

0
194

Vsak dan jo vidim, starko, kraj zidu,

ko v tiho senco brajde sama seda

in s svetlimi očmi za soncem gleda,

ki pada za obzorja kakor v snu.

 

Vse je že mimo šlo; otroški sni,

bridkost in sreča, rojstvo in spočetje.

Za vsem ostala v srcu drobna sled je,

ki se z večerom tiho razboli.

 

(Kajetan Kovič: Pesmi štirih, Slovenski knjižni zavod v Ljubljani, 1953)

""